Epidemija novega koronavirusa je postavila nova merila normalnosti, virus pa je posegel tudi v druženje in komunikacijo. Ta je otežena predvsem med bolj ranljivimi skupinami, kar je spodbudilo arhitekte, da se odzovejo na aktualno situacijo in ponudijo rešitev. V arhitekturnem studiu Mertelj Vrabič Arhitekti so tako predstavili inovativno pregrado, imenovano Zbliževalnik, ki najbolj ogroženim skupinam v času epidemije omogoča varen klepet z bližnjimi.
Po besedah Katje Simončič se je ideja o osnovanju Zbliževalnika porodila med družinskim druženjem, ki je bilo podrejeno epidemiološkim razmeram. »Ideja se je rodila pred nekaj tedni na družinskem nedeljskem kosilu, na katerem smo morali sedeti daleč narazen na vrtu, vsak s svojo masko. Naša komunikacije je bila otežena, ker babica slabo sliši. Med pogovorom je beseda nanesla tudi na prijatelja, ki že dolgo ni mogel obiskati očeta v enem izmed domov za starejše. Tako se je rodila ideja o rešitvi, ki bi te stike olajša,« pojasnjuje pobudnica projekta. Arhitekti so tako zavihali rokave in se lotili oblikovanja prosojne pregrade, ki omogoča stik z bližnjimi ob upoštevanju varnih ukrepov. Matic Vrabič iz arhitekturnega biroja Mertelj Vrabič Arhitekti je oblikoval rešitev, ki s tremi preprostimi elementi tvori zaščitno pregrado. Danilo Ončevski in Nikola Shekerinov sta poskrbela za postavitev same konstrukcije, Mitja Godnič iz novinarskega uredništva Dobre zgodbe, ki je v projekt pristopil kot partner, pa je postavil spletno stran in posnel predstavitveni video.
Največji izziv pri oblikovanju je predstavljalo iskanje rešitve, ki bo varna pred okužbo, saj jasnih smernic v povezavi s tem ni. Še kompleksnejše je iskanje rešitve za notranje prostore. »Pred samo izvedbo Zbliževalnika, smo naredili raziskavo med domovi za starostnike. Kontaktirali smo številne slovenske domove in imeli priložnost govoriti s približno desetimi direktorji. Jasno je bilo, da se prav vsi od njih zavedajo pomena bližine za psihično in fizično zdravje starejših. Vsi so nam povedali, da iščejo rešitve in da bi bili veseli novih idej, kar nam je dalo zagon za delo,« pojasnjuje Katja. O projektu so tako obvestili številne slovenske domove za starejše pa tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V Trnovem so postavili prvi prototip Zbliževalnika, v Vnanjih Goricah pa so s pomočjo Mertelj Vrabič Arhitektov naredili verzijo Zbliževalnika primerno za notranje prostore. »Za izvedbo novih Zbliževalnikov se dogovarjamo tudi z domovi Impoljca, Horjul, Krško in Rogaška Slatina,« pojasnjujejo v arhitekturnem studiu.
S tem pa se projekt ne zaključuje. Kot pojasnjuje Matic Vrabič se trenutno posvečajo predvsem iskanju rešitve, ki bi še poenostavila in znižala stroške izvedbe. »Pomembno je, da je objekt zelo dostopen, tako izvedbeno kot finančno. Na spletni strani popravilasveta.si je objavljen tudi načrt prototipa, ki si ga lahko vsak brezplačno prenese in izdela sam,« pojasni. Zbliževalnik si tako z nekaj spretnosti izdelate tudi sami, lahko pa to prepustite arhitektom. Sredstva porabljena za izdelavo prvega Zbliževalnika arhitekti ocenjujejo na 500 evrov. Ob tem Mertelj Vrabič arhitekti ponujajo rešitev, kjer krijete le stroške materiala in izdelave. Na ta način želijo projekt razširiti po celotni Sloveniji, da bi kar največ ranljivih posameznikov spet prišlo v stik z bližnjimi. »Naša želja je, da Zbliževalnik zaživi in ljudem pomaga premostiti trenutno situacijo. Odzivi, ki smo jih prejeli do sedaj, so zelo spodbudni,« pove Matic Vrabič, njegova arhitekturna kolegica Katja Simončič pa dodaja: »V tednu, ko je bil postavljen na našem vrtu, je življenje olajšal meni, moji babici in moji mami. V bistvu smo se prvič po dolgem času lahko normalno pogovarjale. Tako da nas je brez dvoma spet zbližal in upamo, da bo koristil še komu. Ali pa vsaj spodbudil razmislek o tem, da so včasih rešitve zelo preproste. Krasno pa bi bilo, če bi država Zbliževalnike, bodisi kakšno podobno rešitev, namestila v vse javne domove za starostnike po državi. Morda tudi v bolnišnice.« Ob tem v arhitekturnem biroju še naprej razmišljajo tudi o rešitvi za notranje prostore, kjer pa je težje najti univerzalno rešitev, saj se domovi med seboj razlikujejo.
Novi koronavirus je posegel v naša življenja, njegove posledice pa bodo tudi dolgoročne. In kako bo po besedah arhitektov spremenil koncept oblikovanja oziroma arhitekture? »Začasno se nam je vsem spremenil način dela. Epidemija bo do neke mere verjetno spremenila predvsem določene tehnične zahteve grajenih objektov. Ne verjamemo, da se bo arhitektura sama bistveno spremenila, morda pa bo ta dogodek, ki nas je prisilil, da več časa preživljamo doma, vplival na razmislek o bivanju na splošno,« zaključuje Matic Vrabič.
