Stanovanje v staromeščanski hiši v središču Ljubljane je odličen primer arhitekturne svobode, ki ga je Vanja Bazdulj, arhitektka in oblikovalka, zasnovala za svojo družino po povratku iz Londona. Prostori v tem staromeščanskem stanovanju s starimi dvokrilnimi vrati in visokimi stropi odražajo življenje, prežeto z močnimi barvami, osebno zgodbo in funkcionalnostjo.
Stanovanje združuje preteklost in sedanjost, medtem ko arhitektka ohranja prvotne elemente, kot so surovi stropi in klasična okna, je vse drugo oblikovano z odločnostjo in izvirnostjo, ki je ni mogoče spregledati. Zasnova stanovanja je polna drznih odločitev, ki poudarjajo arhitektkino osebnost in pristop k oblikovanju interierja, predvsem pa je narejeno za uporabo in ne za nenehno pozornost, da se ne bi slučajno kaj obrabilo ali izgubilo svoj sijaj novega.
Stanovanje je zasnovano v barvnem kontrastu, ki se ne boji eksperimentirati. V dnevnem prostoru so stene svetle barve, vendar ne bele. V prostoru dominirajo čudovita velika polkrožna okna, replike originalov, ki omogočajo, da vstopa veliko naravne svetlobe, kar prostor dodatno poživi. Tu je vse veliko, velika sta tudi pletena lestenca, ki dodata etno pridih in sta zanimiv nepričakovan element v tej meščanski sobani.
Kuhinja je prostorna, narejena tako, da lahko udobno kuha več oseb hkrati. Je srce stanovanja, kjer se združujejo drzni oblikovalski elementi, kot je ozadje nad kuhinjskim pultom, ki je pravzaprav lepilo za ploščice, na kar dodatno opozarja vzorec oziroma tekstura. To je le ena od številnih nenavadnih odločitev, ki ustvarjajo eklektično, vendar harmonično celoto. Tla v dnevno-bivalnem prostoru, v spalnicah in na hodniku so iz macesnovih desk, ki so v hodniku pobarvane s črno, v preostalih prostorih pa s sivo bež odtenkom. Vanja Bazdulj prisega na Farrow&Ball barve, ki imajo globino, ki je pri drugih barvah, s katerimi je poskusila, ne dobi. Dve stopnici nad nivojem kuhinje in dnevnega prostora sta dve manjši delovni sobi in izhod na balkon s pogledom na enega izmed najlepših atrijev v starem mestnem jedru Ljubljane. V delovni sobi se vstopa skozi steklena vrata s kovinsko obrobo, ki je pobarvana v enak odtenek opečne barve kot preostala vrata v stanovanju. Vrata, kot jih vidimo v loftih ali industrijskih objektih, so domiseln kontrast meščanski arhitekturi stanovanja.
Zanimiv kontrast med barvami in materiali je prisoten tudi na hodniku, ki vodi v intimni del stanovanja. Z uporabo temnih tonov, ki nudijo občutek zasebnosti in udobja, je Vanja nakazala prehod v intimni del stanovanja s spalnicami in kopalnicami.
Arhitektka je tu za skrito, v stene integrirano pohištvo uporabila zanimiv material, Valchromat. Črna barva sten se odlično ujema z opečnato pobarvanimi dvokrilnimi vrati, ki so kot svetli poudarek in dodajo živahnost prostoru. Hodnik pa ne vodi samo v spalne prostore, temveč je tudi sam zanimiv prostor, poln skrivnosti. Iz črnih sten se potegnejo velikanski shranjevalni predali na koleščkih. V steno hodnika se skrijejo tudi črna vrata, ki vodijo v kopalnico otrok. Pa to še ni vse, tu so skrite tudi izvlečne stopnice, ki vodijo v igralnico/medijsko sobo/sobo za goste. Nadvse prijeten, skriti prostor stanovanja, ki ga največ uporabljajo otroci in njihovi obiski, pove Vanja. Pa še en moment presenečenja se skriva tukaj. V velikih dvokrilnih vratih, ki vodijo v otroško sobo, je vgrajen igriv element, mala skrita vrata, ki jih otroci uporabljajo z največjim veseljem.
Suita za starše s spalnico, kopalnico in skritim utilitijem je sicer brez oken, a zaradi prezračevanja in velikosti prostora tam ni čutiti utesnjenosti. Prav nasprotno, ta del stanovanja deluje kot nek umirjen kokon, ki omogoča popolno sprostitev in miren spanec. Kontrast v tem zeleno-modro obarvanem prostoru so opečnata drsna vrata, ki vodijo v igrivo kopalnico, ter zeleno-modra omara iz Valchromata, narejena po Vanjinih izrisih, ki se ujema s slogom omare v otroški sobi.
Otroška soba, ki je skupna za dva otroka, se ponaša z dvema posteljama, dvema pisalnima mizama in veliko rumeno omaro, narejeno po meri. Kot že rečeno, je tudi ta omara narejena v podobnem slogu in iz enakega materiala kot tista v spalnici staršev. Vse je premišljeno, višine polic in veliki izvlečni predali, podobni kot na hodniku, tako da otroka lahko sama pospravljata svoje stvari. Strop je edinstven, saj ohranja sledi stare poslikave, ki pripovedujejo zgodbo preteklosti stavbe in ga je profesionalno obdelal Zavod za kulturno dediščino. V otroški sobi pozornost pritegne še ena igriva omara oziroma poličnik, ki je narejen po zamisli otrok.
Kljub dramatičnim in eklektičnim odločitvam za notranjo opremo stanovanje ni zgolj umetniški izraz, ampak tudi zelo funkcionalen dom, narejen tako, da se vsi družinski člani v njem počutijo odlično. Zasnova omogoča, da se vsak prostor izkoristi do maksimuma, hkrati pa ohranja meje med zasebnimi in skupnimi deli doma.
- Arhitektura: Vanja Bazdulj, u. d. i. a. (SI), Ma Design (UK)
- Leto izvedbe: 2023
- Površina: 178 m2 + 6 m2 balkon
- Investitor: Zasebni
Fotografije: Ana Skobe
