Z Mašo in Denisom do sanjskega doma – 2. del: od pogodbe do začetka gradnje

Podpis pogodbe z Lumarjem

Prvi del zgodbe Maše in Denisa Šketako se je končal s podpisom pogodbe z Lumarjem, v kateri sta določila že veliko podrobnosti glede hiše. »V pogodbi so na primer zapisani kvadratura, izolacija hiše, debelina sten, streha in strešniki, kakšna bodo okna, njihova velikost, elektroinštalacije – koliko bo vtičnic, stikal, kakšne bodo električne, strojne napeljave. Prav tako se v pogodbi določita tudi končna cena in načrt odplačevanja, saj ne plačaš celotnega zneska naenkrat, ampak ob podpisu pogodbe dogovorjen delež za aro, potem pa v dogovorjenih rokih in odstotkih odplačuješ preostali dolg,« pojasnita.

Po podpisu pogodbe se začne oblikovanje končnega izgleda montažne hiše

Podpis pogodbe je Maši in Denisu ostal v prijetnem spominu. »Dobili smo se v Ljubljani na lep sončen julijski dan. Podpis pogodbe je sovpadal z najino obletnico, tako da so se poklopile same lepe stvari. Bil je dan, ko se veseliš dosežkov, hkrati pa že zreš v prihodnost in načrtuješ,« doživeto opišeta, opozorita pa, da nista imela veliko časa za praznovanje. Treba je bilo začeti načrtovati notranjost.

Pri izbiri opreme kupci niso prepuščeni sami sebi, saj jim Lumarjev svetovalec ves čas stoji ob strani. Eden od prvih ogledov, ki se jih spominja Denis, je obisk pri ponudniku stopnic. »Gašper nama je po e-pošti poslal vabilo za obisk pri ponudniku izvedbe stopnic, kjer sva si lahko pogledala možne rešitve in se pogovorila o njih. Nikoli si ne bi mislil, kaj vse lahko narediš na stopnišču. Preden začneš, si misliš, ‘stopnišče je stopnišče, kaj bi prilagajal’, ampak potem vidiš, kaj vse je možno – lahko imaš leseno ali stekleno ograjo, z ročajem ali brez njega, vidne ali nevidne profile pri vgradnji v steno, lahko dodaš tudi svetila,« še omeni Denis.

Vodenje po postopku izbiranja notranje opreme je velika prednost sodelovanja z Lumarjem

To, da ju je Lumar vodil skozi postopek prilagajanja notranjosti in jima pomagal pri izbiri ponudnikov, vidita kot najpomembnejšo prednost sodelovanja z Lumarjem. »Da imaš na drugi strani partnerja, ki te vodi skozi postopek, ki ti pove, kdaj kaj pride na vrsto, nama je gotovo ogromno pomagalo. Če si predstavljam, da bi sama gradila, bi se morala veliko bolj zorganizirati. Vedeti bi morala, kdaj izbrati ponudnika za parket, ogromno časa bi porabila za iskanje ponudnikov. Verjetno bi spraševala tudi znance, in če ti ne bi imeli izkušenj, bi lahko dobila tudi napačne informacije,« pove Maša in doda: »Prvič gradiš in ne veš, kako gre. Seveda se med tem ogromno naučiš, spoznavaš procese. Včasih se hecava, da ko bova gradila tretjo hišo, bova znala sama. Pa še takrat sem prepričana, da bi se kaj novega naučila.«

Brez pomoči Lumarja bi samo za izbiro materialov in produktov porabil leto ali dve, je prepričan Denis: »Sem športnik in dobro poznam znamke koles. Ko pridem v hišo, pa ne vem, katera toplotna črpalka je dobra, kateri ponudnik je zanesljiv.«

Dolgoročni odnosi s partnerji in kupci

Maša ob tem poudari še dolgoročnost odnosov Lumarja s kupci in partnerji. »Ko pride na trg neki nov izdelek, se vse sliši super. Vidiš, da je izdelek moderen, lep, ni pa preizkušen. Pri Lumarju imam občutek, da delajo z znamkami, ki imajo tradicijo. Za njih veš, da bodo tudi čez 10 let zagotavljale servis. Občutek je, da ne gledajo toliko na to, da danes nekaj prodajo, ampak jim je pomembno, da bodo stranke zadovoljne tudi čez 5, 10 let in jim bodo takrat na voljo, če jih bodo potrebovale. Ta filozofija Lumarja mi je všeč.«

Maša vidi prednost tudi v tem, da se s podizvajalci dogovarja Lumar. »Ponudbo podizvajalca dobi v roke strokovnjak v Lumarju, ki zna bolje oceniti, ali je primerna, kot bi to lahko naredila midva. Hkrati pa se ob dejstvu, da bo tudi pozneje, ob izvedbi, Lumar prevzel komunikacijo in koordinacijo s podizvajalci, počutiva varneje. Veva, da bodo naredili naloge tako, kot smo se dogovorili.«

Verjetno je tudi odnos podizvajalcev drugačen, kot če bi se dogovarjala sama, vprašanje pa je tudi, ali bi sama znala izbrati primerne izdelke. »Ker Lumar že predhodno naredi izbor, vem, da so vsi primerni za tip najine hiše. Za pasivno hišo morajo biti na primer okna drugačna, imeti morajo boljše polnjenje,« pove Denis in omeni, da imajo nekateri ponudniki tudi posebne linije izdelkov samo za Lumarjeve kupce.

Kupci lahko izbrano opremo vidijo v živo v vzorčnih hišah, pri ponudnikih

K boljši izbiri pomaga tudi to, da ti pri Lumarju lahko posamezen izdelek pokažejo na vzorčni hiši, še poudarita Maša in Denis. »Lahko pa si ga ogledaš tudi v že zgrajeni hiši, v kateri ljudje že bivajo, kot sva naredila midva,« se dopolnita in nam zaupata, da je njima zelo pomembno, da sta izdelke lahko pogledala v živo, jih otipala. »Ogledi pri ponudnikih sicer niso nujni, so pa priporočljivi. Opremo bi lahko izbirala tudi samo po katalogu, ampak nama je všeč, da sva vse videla tudi v živo, potipala. Ko sva izbirala parket, sva se na primer tudi sezula, da sva hodila po njem.«

Sodelovanje z notranjo arhitektko

Maša in Denis Šketako sta pri notranjem opremljanju sodelovala z arhitektko, ki jima je pomagala v hišo pripeljati njun slog. Čeprav se je strokovnjakinja za opremo v projekt vključila relativno pozno, manj kot mesec dni pred usklajevalnim sestankom pri Lumarju, ko se začne oblikovati PZI (projekt za izvedbo). »Na začetku še ne razmišljaš toliko o tem, ko tvoja hiša dobiva vse bolj otipljivo obliko, te pa že zanima tudi to, na kateri višini bo vtičnica, ali bo vidna. Dobro je, da se to predvidi in se naredijo potrebne predpriprave v načrtu,« pojasni Denis.

»V začetku novembra sva z arhitektko vzpostavila stik, se spoznala z njo, že čez tri dni pa sva dobila Gašperjevo sporočilo, da nas 19. in 20. novembra čaka glavni sestanek. V devetih dneh sva skupaj z arhitektko tloris zgornjega nadstropja obrnila na glavo. Imela je malo časa, da je pripravila vse potrebno do sestanka, vendar ji je uspelo, pa tudi Lumarju taka obsežnejša sprememba ni predstavljala problema,« se spomnita Maša in Denis.

Delovni sestanek za določanje PZI-ja (projekta za izvedbo)

Doprinos arhitektke se je pokazal tudi na glavnem usklajevalnem sestanku, pove Denis. »Lažje je, če imaš na sestanku še koga, ki govori jezik gradbenikov. Arhitektka nama je pomagala izbirati materiale, barve. Na voljo imaš 100 različnih barv, in ko smo izbirali določen material, je ona povedala, katera različica bele se boljše ujema z drugimi barvami. Opozorila naju je na primer tudi na kljuke, saj je dobro, da se enaka zgodba ponavlja po celi hiši. To so detajli, ki jih mogoče na začetku ne vidiš, vplivajo pa na počutje v hiši.«

Gre za zahteven sestanek, ko se določijo vse podrobnosti projekta, pomembne za montažno gradnjo, in pri katerem sodelujejo različni strokovnjaki. »Sestanek je v veliki sejni sobi na sedežu Lumarja, kjer so razstavljeni različni vzorci izdelkov: vtičnice, kljuke, fasada, okenski okvirji, vrata, strešniki, žaluzije …,« Maša in Denis opišeta sestanek.

Kot pove Maša, je bil to za njiju naporen sestanek. »Ves čas se moraš odločati, to pa ni vedno preprosto. Zavedaš se, da bo vsaka sprememba pomenila tudi finančne posledice. Ampak konec koncev se vse dogovoriš, mogoče pri čem skleneš kompromis.«

Sestanek je trajal približno sedem ur, en cel delovnik. Kljub intenzivnosti je sestanek Denisu ostal v dobrem spominu: »Ti prideš na sestanek s svojimi idejami, se pogovarjaš z Lumarjevimi strokovnjaki, kako te ideje izpeljati. Strojnik in električar na tlorisu sproti rišeta napeljave, vsak s svojo barvo, tako da imaš res dober pogled na načrt. Cel postopek je bil zame zelo zanimiv.«

Prilagajanje PZI-ja

Predstavnica Lumarja je na sestanku sproti zapisovala vse spremembe, se še spomnita Maša in Denis. »Po približno 14 dneh sva dobila popis vseh sprememb. Potem imaš še približno mesec dni časa, da premisliš in v tem času lahko še kaj spremeniš.«

Čas do končnega PZI-ja se je Maši in Denisu sicer nekoliko zavlekel, priznata, saj sta se odločila še za nekatere spremembe pri električni napeljavi. »Odločila sva se za drugega ponudnika sistema pametne hiše kot prvotno. Sistem sva nadgradila, veliko nama namreč pomeni udobje in varnost bivanja, pričakujeva pa tudi prihranke pri energiji. S tem pa je bila tudi napeljava malo drugačna. Tako da sva šla z arhitektko januarja še enkrat na Lumar do električarja in smo še enkrat načrtovali napeljave,« pojasni Denis.

»V PZI-ju je tudi specifikacija, kakšna mora biti temeljna plošča, da bo zadostila zahtevam Eko sklada za pasivno hišo – postopek za pridobitev sredstev Eko sklada nama prav tako vodi Lumar. V tej specifikaciji so natančna navodila za gradbince, sama izvedba pa je najina naloga. To je, da pripraviva gradbeno jamo, priključke, temeljno ploščo. Lumar potem ob prevzemu preveri, da je vse narejeno po pravilih, in začne postavljati hišo.«

Pridobivanje gradbenega dovoljenja

Od podpisa pogodbe naprej hkrati poteka tudi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. »Od avgusta, ko smo začeli sodelovati z Lumarjevim ponudnikom za urbanistične storitve, so pri njih začeli pridobivati potrebna mnenja in soglasja. Midva sva že ob podpisu pogodbe vedela, da morava v naslednjih dneh poslati geodetski posnetek celotne parcele, potem so pa prevzeli urbanisti. Soglasja, ki so jih pridobili v najinem imenu, so nama sproti pošiljali. Ko smo oddali še zadnji dokument za gradbeno dovoljenje, pa sva vso dokumentacijo dobila še po pošti. To je ogromno papirjev, mislim, da se jih nabere za tri, štiri fascikle,« se s smehom spominja Maša.

»Ogromno pomeni, da ima Lumar urbaniste, ki ti pomagajo v postopku pridobivanja dovoljenja. Da imaš nekoga, ki te vodi in tolmači, kaj nek predpis pomeni in v jeziku, ki ga razumeš. Včasih je kak pravilnik napisan tako, da ni nedvoumno jasno ali ob katerem bi se kar ustavil.«

Zadnji dokument za pridobitev gradbenega dovoljenja sta vložila 2. februarja, 10. maja 2021 pa sta dovoljenje že dobila, se dobro spomni Maša. »Moram povedati še to, da sva imela komunalno opremljeno parcelo. Gotovo je postopek hitrejši, kot če moraš pridobivati še kakšna druga soglasja. Je pa po drugi strani situacija zaradi pandemije koronavirusne bolezni upočasnila nekatere postopke. Če ne bi bil omejen dostop do upravnih enot, bi bilo verjetno še hitreje. Ampak mislim, da sva v končni fazi zelo hitro dobila gradbeno dovoljenje.«

Vživljanje v dom

Ko ju povprašamo, ali se spomnita še česa zanimivega iz tega obdobja, povesta, da sta, še preden je hiša začela rasti, nekako živela z njo. »Ves čas sva hodila na parcelo, kosila travo, si predstavljala, kako najina hiša stoji na njej. Tudi piknik smo imeli na še praznem prostoru. Na prostoru, kjer bo jedilnica s steklenim kotom v dnevnem prostoru, je bila velika hruška in tam sem si zaželela gugalnico. Te zdaj ni več, bomo pa na istem prostoru sedeli tudi v novi hiši, le namesto gugalnice bo tam jedilna miza. Lep prostor je in res se tam dobro počutimo. Novi sosedje so nama rekli, da tako veliko, kot sva bila midva tam, ni bil še nihče,« s smehom naš pogovor zaključi Maša.

Z začetkom gradbenih del na parceli – z izkopom gradbene jame in postavljanjem temeljne plošče – se je njuna sanjska hiša iz papirja in domišljije končno začela seliti v realni svet. S kakšnimi izzivi sta se srečevala in kaj sta doživljala v tej fazi, pa v naslednjem blog zapisu.

Več: Lumar

Foto: Lumar

Sponzorirana vsebina