Prenova kraške domačije v Kobdilju je zgodba o občutku za prostor, spoštovanju dediščine in predanosti detajlom. Staro domačijo, ki je bila nekoč skoraj povsem zapuščena, sta nova lastnika Metka in Tomaž rešila pred propadom in ji vdahnila novo življenje. Ključni del prenove je bilo sodelovanje z arhitektko Vesno Hrvatin, ki je prenovo vodila in usklajevala z zahtevami spomeniškega varstva, pri čemer je bila prioriteta ohranitev avtentičnosti stavbe in njenih značilnih arhitekturnih elementov.
Prenova je temeljila na uporabi obstoječih materialov in tehnik, ki so ohranjale značaj domačije. Stropni tramovi so bili skrbno očiščeni in ponovno montirani, prav tako so bila prenovljena originalna lesena vrata. Posebno pozornost sta Metka in Tomaž namenila masivnim starim stopnicam. Več stopnic je bilo preveč poškodovanih, da bi jih lahko uporabili, vendar jih je ostalo dovolj, da sta lahko sestavila stopnišče, ki vodi na podstreho. Prenovo tega stopnišča sta opravila sama, z veliko mero potrpežljivosti in ljubezni do lesa.
Podstreha je bila osrčje prenove
Eden od najbolj impresivnih delov domačije je podstreha. S pomočjo jeklenih nosilnih konstrukcij, ki so nadomestile nekatere dotrajane trame, je nastal odprt in svetel prostor z vidnim ostrešjem. Tipični kraški strešniki, imenovani planetke, so okrašeni z belim vzorcem in še dodatno poudarijo arhitekturno vrednost ostrešja. Ob natančno zasnovani osvetlitvi je pogled proti stropu res osupljiv. Podstreha je danes velik družaben prostor s kavči, ki se hitro spremenijo v enojne ali dvojne postelje, manjšo kuhinjo in dvema kopalnicama. Kuhinja in kopalnici so oblikovani v bivalni kubus, ki je nekoliko nižji od stropa, kar omogoča neprekinjen pogled na celotno ostrešje hiše.
Črna kuhinja, avtentični element preteklosti
Eden izmed najbolj dragocenih prostorov na domačiji je črna kuhinja, ki je bila odlično ohranjena in zato prenova ni bila potrebna. Črna kuhinja je bila je zgolj dobro očiščena, da je lahko zasijala v svoji prvotni obliki. Tako dobro ohranjena delujoča črna kuhinja je danes redkost v kraški arhitekturi. Ob njej pa so moderni kuhinjski elementi in sodobni gospodinjski aparati, ki omogočajo funkcionalnost brez poseganja v zgodovinski značaj prostora. Pa vendarle, črna kuhinja ni namenjena samo atrakciji, temveč je tudi v uporabi. Kadar v njej zagori ogenj, je pravi užitek sedeti v bližini in poslušati prasketanje gorečega lesa.
Opleski, ki pripovedujejo zgodbo hiše
Posebno pozornost sta Metka in Tomaž namenila stenam. V jedilnici in sobah sta s potrpežljivim odstranjevanjem zgornjih plasti odkrila večbarvne zgodovinske opleske. Te plasti barv so kot arheološka izkopavanja razkrivale preteklost domačije, ki sega v leto 1835. Končni učinek je slikovit in avtentičen, saj vsaka plast pripoveduje svojo zgodbo, obenem pa poudarja starost in preteklost domačije.
Navdih prihodnjim generacijam
Prenova takšne domačije ni le tehnični izziv, temveč tudi čustvena in organizacijska preizkušnja. Arhitektka Vesna Hrvatin svetuje, da se pred nakupom preveri dejansko stanje objekta in ne zgolj dokumentacija. Pogosto se namreč zgodi, da deli stavb segajo preko parcelnih mej, zato sta ključnega pomena dober odnos s sosedi in zgodnje usklajevanje s pristojnimi institucijami.
Metka in Tomaž pa družno poudarjata, da je pri takšnem projektu poleg potrpežljivosti potrebna tudi ljubezen do tega, da nekaj rešiš pred propadom, sicer obstaja velika možnost, da obupaš že med samo fazo prenove, ki traja, predvsem pa zna presenetiti z nepričakovanimi zapleti.
Njuna prenovljena kraška domačija danes ni le ohranjen spomenik preteklosti, temveč prostor, ki bo s svojo zgodbo, toplino in arhitekturno dovršenostjo navdihoval še prihodnje generacije.
Arhitektura: Vesna Hrvatin
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Arhiv lastnikov
Sponzorirana vsebina
