Zakonca sta razmišljala o gradnji nove hiše. Ko sta za nasvet prosila arhitekta, pa ju je njegovo vprašanje: »Koliko hiš pa vidva sploh mislita imeti?« pripeljalo k odločitvi, da raje v svoj novi dom preuredita skladišče, ki sta ga tudi imela v lasti.
Odločitev, da si lastnika uredita novi dom, izvira iz spoznanja, da za skupno življenje v prihodnosti ne potrebujeta več svoje 300 kvadratnih metrov velike hiše, temveč bosta povsem zadovoljna s 100 kvadratnimi metri novega doma. Postaviti sta ga nameravala na pobočju pod skladiščem v bližini, a ju je arhitekt Gašper Demšar napeljal k temu, da si dom raje uredita kar v skladišču: »Poskušal sem jima predstaviti idejo o tem, da dejansko ne potrebujeta nove hiše, ampak da ta njun prostor, ta hiša tu že stoji in da predlagam, da se skladiščni prostor s pisarnami prestavi nekam drugam, onadva pa si s predelavo skladišča ustvarita nov bivalni prostor.«
Skladišče pred predelavo
Zdaj njun novi dom leži v eni etaži, ki meri okoli 100 kvadratnih metrov, in je podaljšana v veliko teraso, s katere se odpira čudovit razgled na gozd. Gornjo etažo skladišča so zaprli, saj je ne potrebujejo, zamenjali so ostrešje in streho prilagodili terasi, medtem ko zunanjosti niso dosti spreminjali, le polepšali so jo in uredili okolico hiše.
V notranjosti so vgradili hidro- in toplotno izolacijo ter znižali strop, k sami ureditvi interjerja pa sta lastnika povabila tudi arhitektki iz studia Prostorama, ki sta nadaljevali Demšarjevo delo.
Lastnika sta imela zanimiv pristop k zasnovi notranjosti, saj sta temeljito razmislila, kako poteka njun dan. »Se pravi, od tega, da zjutraj vstaneta in si skuhata kavo in katere prostore uporabljata in kaj je tisto najnujnejše, kar potrebujeta v novi hiši. Zato smo zdaj pristali na 100 kvadratih iz prejšnjih 300,« opisuje Neža Mekota iz Prostorame in nas povabi, da se sprehodimo po prostorih.
Začnimo v spalnici, ki je sicer manjša. V njej je svoje mesto dobila postelja z baldahinom, saj sta zakonca želela imeti res zelo visok jogi. Nad baldahinom lahko opazimo tudi zavesico, ki zakriva vgradne luči in ustvarja prijetno ambientalno svetlobo.
Kopalnica je prevlečena z mikro cementnim premazom sten, po tleh pa so položene keramične ploščice. Mikro cement ustvarja enotno površino, kar je zelo dobrodošlo. Ker ni fug, je čiščenje lažje, material je tudi odporen in se ga da kasneje popravljati z brušenjem.
Sicer pa je središče novega doma dnevni prostor, ki združuje tudi kuhinjo in jedilnico, hkrati pa je s panoramskim oknom odprt proti terasi. Ta se razteza na vzhodni strani hiše, meri okoli 70 kvadratnih metrov in funkcionira kot dodatni bivalni prostor s prekrasnim pogledom na gozd.
Avtorici notranje opreme sta se domislili tudi več izvirnih rešitev, ki so večinoma skrite in jih vidimo šele, ko nastopijo v svoji funkciji. Skrili sta na primer klimatsko napravo nad televizorjem, pa napo, ki se potopi v pult in pride ven takrat, ko jo lastnika potrebujeta. »Potem v spalnici imamo te ‘walk-in’ omare, ko izgleda, kot da je omara, ampak ko stopite noter, vidite, da je cela garderobna soba. Pomembna stvar je še lepotilna mizica v kopalnici; pult se dvigne in notri je ogledalo in pač prostor za vso dekorativno kozmetiko,« našteva Neža Mekota.
Vsekakor gre za detajle, ki omogočajo, da pridejo pomembnejše reči bolj do izraza in da se tudi lastnika brez motečih elementov bolje počutita, ko sta doma. Pa sta zadovoljna z rezultatom, na koncu vprašamo arhitekta Gašperja Demšarja? »Mislim, da. Danes se mi je ob prihodu zgodilo, da mi je naročnica rekla: »Gašper, jaz bi te najraje vsak dan objela. Tukaj ŽIVIM.«
Arhitektura: Demšar arhitekti (Gašper Demšar, u.d.i.a.)
Notranje oblikovanje: Prostorama (Neža Mekota, u.d.i.k.a. in Špela Modic, u.d.i.a.)
Fotografije: Alain Šik
