Ni treba biti zdravnik, da bi opazili, da se povečuje število alergij, dihalnih težav, nemirnosti pri otrocih, v stanovanjih so težave z vlago vedno pogostejše … Najnovejše raziskave kažejo, da imamo zdravilo pred nosom, a smo ga dolgo podcenjevali. Rešitev je naravna dnevna svetloba.
Deborah Burnett, uveljavljena ameriška strokovnjakinja za zdravje v bivalnih prostorih, je pred kratkim gostovala na prvi konferenci o dnevni svetlobi v Sloveniji in pomen naravne svetlobe opisala zelo slikovito: »Dnevno svetlobo bi po učinkovitosti lahko primerjali s farmacevtskimi izdelki. Ima podobne učinke kot zdravila in poživila, npr. kava, alkohol, celo marihuana … Za zdravje človeka je naravna svetloba vitalnega pomena in ne moremo je nadomestiti z nobeno umetno svetlobo!«
Kako dnevna svetloba vpliva na človeško telo?
Za razliko od umetne svetlobe se naravna dnevna svetloba nenehno spreminja. Ne samo, da se od sončnega vzhoda do zahoda spreminja njena jakost, ampak jo ob različnih urah dneva sestavljajo tudi različne količine posameznih valovnih dolžin. Ta dinamika dnevne svetlobe je ključna informacija za človeško biološko uro, ki uravnava številne procese v telesu, med drugim spanje in budnost, nihanje telesne temperature, nivo različnih hormonov, nivo srčnega tlaka, pojavljanje lakote ipd. Če človeško telo ni izpostavljeno neposredni sončni svetlobi, lahko pride do motenj cirkadianega ritma, kar negativno vpliva na naše zdravje. »Odsotnost naravne sončne svetlobe je neposredno povezana s pojavom bolezni kot so rak, avtoimunske bolezni, diabetes, debelost, bolezni presnove,« pojasnjuje Deborah Burnett.
Neprodušno zaprte energijsko varčne stavbe kot vzrok za številna obolenja
V preteklih letih je bil pri gradnji novih stavb v ospredju pogosto en sam kriterij: čim manjša poraba energije. Energijski učinkovitosti je bilo podrejeno skorajda vse: v nemilost so padle okenske površine, nezaželeno je bilo prezračevanje in vse drugo, kar je pomenilo energetske izgube. Skoraj-nič-energijske stavbe so nenadoma postale tudi skoraj-neprodušno-zaprte. Sočasno s trendi tovrstne gradnje pa je naraščalo tudi število ljudi, ki se v takih stavbah niso počutili dobro ali so zbolevali. Vedno glasnejši so pozivi, naj investitorji ne izbirajo več med energijsko učinkovitostjo ali okenskimi površinami, ampak naj bo glavno vodilo celovito bivalno udobje, ki vključuje tako toplotno, svetlobno, zvočno in prostorsko udobje, kot tudi kakovost zraka, ergonomijo in akustiko.
S posledicami dosedanjih prenov, ki so upoštevale le energijsko varčnost, se že srečujemo. Prekomerna vlažnost in posledično nastanek plesni je v evropskih domovih prisotna v skoraj petini domov, Slovenija pa je pri tem v samem evropskem vrhu, saj ima težave z vlago kar vsaka tretja stavba!
Zamenjava oken, ki je eden od ključnih ukrepov proti večji energetski učinkovitosti stavb, ne povzroča le težav s prekomerno vlažnostjo, pač pa se zmanjša tudi prepustnost dnevne svetlobe, pri čemer je odstotek energijskih prihrankov dosti manjši kot odstotek svetlobe, ki jo za to žrtvujemo: dvoslojna stekla zagotavljajo 81-odstotno prepustnost, troslojna pa le 63-odstotno prepustnost svetlobnega sevanja. Upoštevati moramo, da se ta delež po vgradnji še zmanjša zaradi vpadnega kota in umazanije na oknih.
V takšnem primeru telo ne dobi dovolj naravne svetlobe za svoje delovanje, kar posledično lahko vodi k zdravstvenim posledicam.
Svetloba je pomembna za produktivnost in dobro počutje
Naše telo je naravnano tako, da za optimalno delovanje potrebuje spreminjajočo se svetlobo oziroma svetlobne informacije, ki prihajajo z obzorja. Tudi zato je počutje za delovno mizo ob oknu, s katerega imamo odprt pogled navzven in ki nam omogoča spremljanje dneva, veliko boljše kot v notranjosti prostorov.
Raziskava, ki so jo opravili na 30.000 učencih je pokazala, da so učenci, ki so bivali v učilnicah s fasadnimi in strešnimi okni in ki so bili deležni tako zenitalne dnevne svetlobe od zgoraj kot tudi dnevne svetlobe od strani dosegali za kar 20 odstotkov boljše rezultate pri testih iz matematike in za kar 26 odstotkov boljše rezultate pri branju.
Še več: za odlično počutje v prostorih je izjemno pomembna tudi zenitalna svetloba ali svetloba, ki prihaja od zgoraj. Gibanje senc, premikanje svetlobe po prostoru in izmenjevanje svetlih in temnih predelov je za dojemanje bivalnega prostora ključnega pomena. Pri tem gre seveda upoštevati tudi odsevnost pohištva, odblesk tal, odbojnost svetlobe od sten in podobno, saj vse to pozitivno vpliva na počutje v prostoru, a razlog za dobro počutje niso barve, niti vidna svetloba, pač pa gibanje te svetlobe.
Kako lahko v naš prostor vpeljemo več dnevne svetlobe?
Deborah Burnett pove: “V resnici je zelo preprosto. Vse kar moramo storiti je, da zunanjost pripeljemo v naše notranje prostore in svoje telo izpostavimo naravnemu ciklu svetlobe in teme. Tu je nekaj nasvetov: pojdite iz stanovanja, takoj ko se zbudite, vsaj pred pol deseto zjutraj. Pojdite ven in se naužijte naravne svetlobe. Odstranite kontaktne leče, očala in pokrivala: izpostavite svoje oči in kožo svetlobi. Od prvega jutranjega požirka vode pa do večerje naj ne preteče več kot 10 ur. Ko se zunaj stemni, ugasnite vsa stropna svetila.”
Poleg časa, ki ga preživimo zunaj, pa je izjemnega pomena tudi količina dnevne svetlobe v naših prostorih: poskrbite za velike okenske površine (praviloma naj bi bila okenska površina enaka vsaj 20% tlorisne površine) in pravilno razporeditev pohištva, tako da boste večino dneva preživeli ob oknih, ki jih lahko – kljub negodovanju energetskih strokovnjakov – kdaj pa kdaj celo na stežaj odprete, da v prostor pripeljete še več neposredne svetlobe.
Vir: Konferenca Načrtujmo z naravno svetlobo v organizaciji Velux Slovenija
Fotografije: Velux
