Glicinija je ena od najbolj romantičnih vzpenjavk: gotovo ste že zasledili fotografije pravljičnih japonskih vrtov, ki zgodaj spomladi obiskovalce sprejemajo pod omamno dišečim svodom vijoličastih cvetov. Zelo priljubljena je tudi pri nas: nekaterim zelo ugajajo njena dolga viseča socvetja, drugi uživajo v njenem intenzivnem vonju, vsem pa pride prav njena poletna senca ... Seveda pa je gliciniji, kot vsaki tujerodni rastlini, treba posvetiti posebno pozornost, drugače nam zna povzročati težave.
Dve najprepoznavnejši vrsti
Ko se odločamo za glicinijo, se moramo odločiti med dvema najpogostejšima vrstama – kitajsko in japonsko glicinijo. Slednja ima daljša, skoraj meter dolga grozdasta socvetja, a je pri nas redkejša.
Kdaj jo sadimo?
Glicinija je listopadna rastlina, zato jo sadimo jeseni ali zgodaj spomladi. To ji bo omogočilo, da bo utrdila koreninski sistem še pred cvetenjem, poletno sušo in zimsko zmrzaljo. Sadike glicinij lahko kupimo v večini vrtnih centrov, najboljši čas za nakup pa je zgodaj spomladi.
Kam posaditi glicinijo?
Glicinijo sadimo v vlažna, rodovitna, dobro odcedna tla in na polnem soncu (čeprav bo rastlina uspevala tudi v polsenci). Še posebej bo prišla do izraza, če bo rastla ob pergoli ali pa ob vhodnih vratih vašega doma – zagotoviti ji morate le močno (leseno ali kovinsko) oporo in dovolj prostora, da razvije svoj izjemno globok koreninski sistem. Ta se bo z leti močno razrasel, zato rastline ne sadite blizu temeljev stavbe ter infrastrukturnih vodov – kanalizacije, vodovoda ipd.
Tudi opora naj bo močna, saj jo lahko rastlina z leti zdrobi ali celo poruši s svojo izjemno težo.
Rastlina je odporna proti zmrzali, a vseeno jo posadite v zavetrno lego.
Obrezovanje
Obrezovanje glicinije je ključno, saj lahko njeni poganjki v enem letu zrastejo tudi do dva metra, rastlina pa vam hitro preraste hišo, streho, žlebove ali pa se razširi na bližnja drevesa. Strokovnjaki priporočajo močno obrezovanje pozno pozimi (običajno februarja) tako, da se občutno pristriže lanskoletni prirast: ohranimo le nekaj brstov. To bo spodbudilo bujnejšo rast cvetočih poganjkov in povečalo količino cvetov, ki jih bo rastlina proizvedla spomladi.
Drugič glicinijo obrežemo poleti (julija ali avgusta): ko rastlina odcveti, obrežemo mehke zelene poganjke letošnje rasti tako, da pustimo le 5-6 brstov – oziroma le oleseneli del poganjka. S tem gliciniji preprečimo, da bi se razrasla čez okna, na streho ali okoli žlebov.
Obrezovanje je zelo pomembno tudi v prvih letih, če želimo rastlino oblikovati v želeno obliko.
Kdaj glicinija cveti?
Odrasla glicinija cveti dvakrat: prvič pred olistanjem, manj intenzivno pa še v začetku jeseni. Navadno so cvetovi modrovijoličasti, obstajajo pa tudi sorte z belimi ali temno škrlatnimi cvetovi.
Čas cvetenja mlajših rastlin pa je odvisen od več dejavnikov – od starosti in velikosti, od tega, ali je rastlina vzgojena iz semen ali potaknjencev, tipa prsti, v katero smo sadiko posadili … Glicinija, vzgojena iz semena, lahko zacveti šele po petnajstih letih, zato se pri nakupu raje odločite za (dražjo, a zrelo) sadiko, ki že ima nastavke za cvetenje.
Ali moramo glicinijo gnojiti? Kaj pa zalivati?
Če bomo gnojili z gnojilom, bogatim z dušikom, bomo spodbudili rast, ne pa tudi cvetenja. Rastlino raje nahranimo z gnojilom za vrtnice ali sorodnim gnojilom, ki spodbuja cvetenje. V zelo odcednih tleh glicinijo pognojite še s kalijevim sulfatom in s primerno zastirko poskrbite, da bo prst zadrževala vlago tudi v sušnih obdobjih. Starejša rastlina potrebuje zalivanje le v dolgih sušnih obdobjih, medtem ko je treba pri mladi rastlini paziti, da se njena prst nikoli popolnoma ne izsuši.
Fotografije: Unsplash
