Mikonos, grški otok, se je iz sramežljivega ribiškega otoka prelevil v raj zabave in luksuza. Prav zato ni nenavadno, da se znajde na seznamu bogatih in slavnih, temu primerna pa je tudi tamkajšnja sodobna arhitektura. Naše oči so se ustavile na mistični lepotici, ki stoji v prestižni soseski. Čeprav je skrita pred radovednimi pogledi, pa ponuja veličastne razglede na morski horizont in kikladske otoke.
Villa Mandra je sodobna počitniška vila, ki se arhitekturno povezuje s tradicijo otoka. Njena dinamična zasnova se spaja z lokalnimi materiali, uporabljenimi pri gradnji. Velik zunanji bazen se povezuje z morsko gladino na horizontu. Grški arhitekturni biro K-Studio, znan po vrsti prestižnih projektov na grških otokih in celini, je vilo subtilno umestil v pusto otoško pobočje. S kamnitimi stenami, ki omejujejo vrt, so jo arhitekti zavarovali pred hrupom, njen sprednji del pa v celoti odprli proti sončnemu zahodu.
Prekrasna vila je utelešenje brezskrbnih poletnih počitnic, saj je zasnovana tako, da prav vsak njen del ponuja priložnost za počitek in užitek. Arhitekti so želeli spodbuditi njene prebivalce k druženju, pri tem pa jih subtilno povezati z okoliško naravo. Z namenom, da bi lastniki kar največ časa preživeli na prostem, so oblikovali velike senčne površine, ki bi jih zaščitile pred pripeko grškega sonca. Objekt so zasnovali kot vrsto manjših prostornin, s čimer so spoštljivo nadgradili obstoječo krajino in se približali lokalni arhitekturi. Dva manjša objekta v volumnu tradicionalnih otoških hišic, ometana z belino, dopolnjuje kamniti tretji volumen, ustvarjen iz kamna, ki so ga izkopali na lokaciji sami. Trije volumni obkrožajo veliko odprto dvorišče, ki je osrednji dnevni prostor za preživljanje prostega časa.
Preprosto dvorišče, krito s pergolo, postane osrednja povezovalna nit arhitekturne zasnove, saj povezuje bivalne prostore z vrtom in velikim zunanjim bazenom. Preprosti beli volumni, ravne kamnite stene in lahke pergole se udobno umestijo v kikladsko pokrajino. Villa Mandra nadgrajuje kikladsko tradicijo stavbarstva in uporabo lokalnih materialov ter jo približa potrebam sodobnega uporabnika. V etaži pod bazenom so urejeni spalni prostori, od koder se razgled razteza čez vrt vse do morja. S tem so arhitekti zasebni del objekta smiselno ločili od družabnega dela, hkrati pa ustvarili več ločenih volumnov, ki za lokalno tipografijo niso moteči.
Tudi z barvno paleto se objekt lepo umešča v krajino. Značaj hiše pišejo lokalni materiali, kot so apno, kamen in les. Z uporabo sodobnih tehnik so se ločili od arhaične arhitekture ter povezali dediščino z modernim pristopom. Zanimiv je tudi uporabljen kontrast. Ročno grajeni kamniti zidovi ponazarjajo stabilnost in surovost, tradicionalno ometeni volumni z zaobljenimi robovi pa mehkobo in gladkost.
Fotografije: Claus Brechenmacher & Reiner Baumann Photography
