Kašne so možnosti mladih pri reševanju stanovanjske stiske? V obdobju vrtoglavih cen nepremičnin in občutnem pomanjkanju izbire na trgu, se je marsikdo znašel tik pred tem, da obupa. Pa vendar glavo gor, morda vas novo domovanje čaka za naslednjim ovinkom. Preden pa dahnete »Vzamemo«, je prav, da čas namenite tehtnemu premisleku o vašem življenjskem slogu, željah in kompromisih, saj po besedah sogovornice, arhitektke Nine Vodopivec, v nakup ali najem nepremičnine vse prevečkrat krenemo brezglavo.
Konec koncev gre za verjetno največjo odločitev materialnega značaja, ki jo boste v življenju sprejeli. »Veste, preden kupujete avto se o njem dobro pozanimate pri prodajalcih, na spletnih forumih in preučite zbrane teste. Torej tudi pri investiciji kakršna je hiša, to ne bi smelo biti problem,« poudarja Nina, ki svetuje, da se že pred lovom na nepremičnino opremite z odvetniško in arhitekturno pomočjo.
Ni skrivnost, da je stanovanjska stiska mladih vse večja. Po oceni stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje več kot 10.000 stanovanjskih enot. Cene nepremičnin so v zadnjih nekaj letih drastično poskočile, že leta 2018 naj bi se po dostopnih podatkih zvišale za kar 15,1 odstotka, kar je največ v območju EU (4,3 odstotka). Velik problem predstavlja tudi ponudba na trgu, saj so v razcvetu luksuzna stanovanja, ki so za iskalce stanovanj prepogosto predraga. S pomanjkanjem ponudbe na trgu, pa cena nepremičnin ostaja visoka. Mladi, ki so se pred časom šele znašli na trgu dela, pogosto nimajo možnosti za kredite ali posojila, tako so obsojeni na draga najemniška stanovanja ali bivanje pri starših.
»Ponudbo oblikujemo kupci sami, saj so cen odvisne od tega, koliko smo za nepremičnino pripravljeni dati. So se pa cene v zadnjih letih resnično izstrelile v višave. Najboljše nepremičnine na spletne portale niti ne pridejo, saj se prodajo preko vez, poznanstev. Če si danes star približno 30 let, si na zaposlitvenem trgu dokaj nov in ne moreš računati na pomoč staršev, je tvoj položaj še toliko težji. Tudi če doslej kaj dosti nisi varčeval, nakup praktično odpade. Poleg kredita za nakup potrebuješ tudi polog.« pojasnjuje Nina, ki se je tudi sama znašla med iskalci nepremičnin, zato izkušnje ponudi s prve roke. Slovenci tradicionalno veljamo za narod, ki ceni lastnino, bodisi lastniški avtomobil, bodisi nepremičnino. Če se to na dolgi rok tudi izplača, je stvar debate, je pa rezultat odvisen od lokacije nepremičnine, življenjskega sloga in kopice drugih dejavnikov.
Prepogosto pred nakupom niti kaj dosti ne razmišljamo o bivanjskih vprašanjih
»Za Goriško recimo sama nisem videla dobrobita v nakupu nepremičnine. Izjema je seveda investicijski faktor. Pri nakupu vse prepogosto pozabimo na stroške vzdrževanja, tudi zavarovanje, ki jih je potrebno šteti zraven. Če si v najemu so na tvojih plečih le redni stroški, za ostalo je primoran poskrbeti najemodajalec. Po drugi strani pa če si lastnik nepremičnine, te nihče že jutri ne more vreči ven. Pomembno je, da vsak pri sebi presodi, kaj mu je pomembno,« je mnenja Nina, ki verjame, da se mladi vse premalo sprašujejo, katera vrsta nepremičnine je primerna za njihove potrebe in življenjski slog. Prvi dve desetletji pogosto preživimo pri starših, nato se zavoljo študija preselimo v najemniško stanovanje ali študentski dom, spet drugi ostanejo doma. Tako vse do točke, ko je potrebno poiskati službo in si s partnerjem ustvariti gnezdo niti ne razmišljamo o tem, kaj nam bivanje sploh pomeni. Tako se v naglici odločimo za nakup, čeprav niti nismo dobro premislili, kaj bi v bistvu radi. Smo nekdo, ki mu je ljubše mirno življenje na podeželju ali ljubimo utrip mesta? Bomo vikende preživeli na domačem vrtu ob košnji trave ali bi radi vse konce tedna izkoristili za izlete ter popotovanja? To sta le dve izmed iztočnic, ki nas spodbudita k razmišljanju o novih bivalnih pogojih.
Kaj pa vrsta nepremičnin oz. kakšne možnosti mladi v resnici sploh imajo? Skupaj z arhitektko Nino Vodopivec smo pretehtali tudi najbolj razširjene možnosti, njihove prednosti in slabosti.
Stanovanje v hiši staršev
Urediti si domovanje nad starši ima veliko prednosti, vključno s kratkim časovnim obdobjem, v katerem je selitev mogoča. Prostor smo tako že našli, pogosto pa je potrebna prenova, kar je povezano z določenimi stroški. »Tudi iz psihološkega vidika je nujno postaviti jasno mejo. Moj oče je vedno dejal, da tašča nikdar ne sme priti k tebi v copatih,« z nasmeškom pove Nina in nadaljuje: »Določeno obdobje svojega življenja sem preživela v tovrstni skupnosti, v prizidku, z ločenimi vhodi in dvorišči. Ko se je tako pokazala priložnost, da bi si tudi sama uredila domovanje doma, sem to misel kaj hitro opustila. Dobro poznam svoje navade in navade staršev, tako sem prišla do zaključka, da nisem oseba za bivanje v isti hiši. Potrebujem namreč svobodo! Ne maram, da mi kdo postavlja vprašanja o tem, kam grem, ali pa pametuje o mojem urejanju balkonu. Če se odločaš za gradnjo prizidka ali urejanje stanovanja v mansardi staršev, potem je bistveno preučiti ljudi, s katerimi boš bival in postaviti jasne meje že od začetka.«
Pogosto je potrebno razmisliti tudi o ureditvi po pravni poti in iz enostanovanjskega ustvariti dvostanovanjski objekt. Po mnenju arhitektke je reševanje birokratskih postopkov v začetku bistvenega pomena za grajenje nadaljnjih odnosov. Živeti nad starši je konec koncev precej drugače, kot živeti v hiši s tujci. Do nesoglasij lahko privede že gneča avtomobilov na parkirišču, nesoglasja pa se potem odražajo na vseh skupnih praznovanjih in dogodkih. Še več problemov nastopi, ko se družina poveča in se stari starši začnejo vmešavati v vzgojo otroka. »Nič kaj nenavadno ni da si par uredil stanovanje pri starših, vendar ne postavi jasnih mej. In nato se po nekaj letih zaradi ljubega miru selili v najem,« razmišlja arhitektka, ki je prepričana, da je potemtakem škoda vložka, ki je ostal v hiši staršev. Prav zato velja že od začetka premisliti, če ne bodo s selitvijo v hišo staršev preveč trpeli družinski odnosi. Ena izmed slabosti bivanja v hiši staršev je tudi investicija, saj je nemogoče prodati stanovanje v kolikor stvari niso pravno urejene. Prav tako je potrebno urediti pravne zagate, če želite zaprositi za kredit.
Najemniško stanovanje
»Prva stvar, na katero je pri najemu potrebno opozoriti, je začetni dogovor. Kaj bo ostalo v stanovanju? Kakšen je hišni red? Dobro je, da so karte na obeh straneh odprte,« je jasna Nina, ki med prednostmi najema vidi predvsem fleksibilnost. Za tiste, ki razmišljajo o življenju v tujini, jim najem lahko predstavlja svobodo. Primeren je tudi za vse, ki jim ustreza fluiden način življenja in so t.i. digitalni nomadi, ki lahko delo opravljajo od koderkoli. Stanovanja lahko menjamo, ko se bodisi družina poveča, ali pa zaradi menjave službe iščemo bližjo lokacijo. Pri tem gre opozoriti, da s tem niha tudi najemnina, kar je potrebno vzeti v zakup. Ena izmed slabosti najemniških stanovanj je brez dvoma ta, da vaše življenje postane odvisno od najemodajalca. Če se torej ta odloči, da bo stanovanje prodal, ste primorani v nekaj mesecih najti novega. Posledično moramo sprejeti odločitve, ki nam sicer niso najbolj všeč. Lastnina človeku daje občutek varnosti, česar se Slovenci še kako dobro zavedamo. Zato je delež lastniških stanovanj na sončni strani Alp visok. Številni se tako v najemniškem stanovanju počutijo neprijetno, k temu pa lahko pripomore tudi dejstvo, da opreme ne gre veliko spreminjati. Seveda pohištvo v velikih primerih lahko zamenjate, a na lastne stroške. »Sama bi resnično težko živela v najemu, že zaradi narave svojega poklica. Težko bi živela v prostoru, v katerem bi zaznala da bi vsekakor s premislekom ustvarili kvalitetnejšo postavitev elementov in prostorov. To bi brez dvoma vplivalo na moje razpoloženje. Ne vem pa kako je, če nisi odvisen od poklicne deformacije,« skomigne arhitektka, ki za konec opozori še na finančno pismenost Slovencev. Ta je lahko zelo pomanjkljiva, prisili pa nas, da že v mladosti začnemo razmišljati o starosti. S trenutnimi pokojninami bomo namreč le težko pokrivali še najemnino.
- Neprofitna najemna stanovanja
Prednost neprofitnih stanovanj je ugodnejša najemnina, pogosto pa so ta stanovanja v osnovi povsem neopremljena. »Kar sem si ogledovala tovrstnih stanovanj, so bila prazna. Talne obloge so bile položene, v kopalnici so bili kad, umivalnik in školjka. Vse ostalo je strošek najemnika,« pojasni Nina, ob tem pa doda, da neprofitna stanovanja predstavljajo odlično priložnost za mlade, ki je zelo dosegljiva in odlična odskočna deska za naprej.
Nakup stanovanja ali hiše
Če ne želite živeti skupaj s starši in če najem ne pride v poštev, potem najverjetneje razmišljate o nakupu. Pri tem po besedah arhitektke Nine Vodopivec velja najeti pravnika in arhitekta. »Pravnik bo pregledal, če je birokratsko objekt skladen z zakonodajo in vas opozoril na pomanjkljivosti in obremenitve, ki so lahko na objektu s pravnega vidika. Arhitekt pa bo preveril kaj vse določa lokacijska informacija in vam preveril ali so vaše ideje o povečanju ali preureditvi objekta smiselne in primerne. Po trenutnem zakonu objekt mora imeti uporabno dovoljenje, sicer imate lahko težave s pridobivanjem kredita,« pojasni sogovornica in za začetek izpostavi relativnost stanovanjskega prostora: »Trisobno stanovanje je tisto z dvema spalnicama. Tudi na 70 m2 včasih ni dovolj prostora za dodatno otroško sobico. Za to potrebuješ približno 9m2, ki pa jih pri vseh tlorisnih razporeditvah ni mogoče dobiti. Lahko se odločite za nakup stanovanja velikega 100m2, pa boste imeli dovolj prostora le za majhno kuhinjo, saj je prostor nepredvidljivih oblik. Prav zato je dobro, da za nasvet povprašamo arhitekta, ki bo pojasnil, če so naše želje sploh izvedljive. Najteže je oblikovati hišo tistemu, ki je vse življenje preživel v stanovanju. Potrebuješ nekoga, ki te opozori, da rabiš shrambo, pa prostor, kamor boš pospravil kosilnico in škarje ipd.«
Ob dotrajanosti objekta je dobro za nasvet zaprositi tudi statika, saj se na način lažje izjasni stroškovni okvir prenove. Arhitektka izpostavi slabo izkušnjo, ki jo je imela s prvim najemniškim stanovanjem, v katerem je prepozno opazila ponavljajočo se plesen. To so v času ogleda lastniki le prekrili, namesto, da bi jo odpravili. Ob nakupu hiše pa velja biti pozoren tudi na sosede, sploh če iščete nepremičnino na vasi. Odnosi so namreč še kako pomembni, zato je najbolje če ljudi, ki v okolici živijo, povprašaš, kakšni so odnosi med sosedi. Ko se vseliš je dobrodošlo, da sosede povabiš na piknik, saj so dobro začrtani odnosi lepa naložba ob mogočih nadaljnjih nesoglasjih. »Pogosto slišim vprašanje, češ razmišljamo o nakupu, odločamo se med hišo v stari Ljubljani in novogradnjo na Brdu, kako naj se odločimo. Hm, jaz vem, kaj je meni boljše, ne vem pa, kaj tebi bolj ustreza. Če izbereš nepremičnino izven mesta, si vezan na avtomobil. V centru so povezave z javnim prevozom dobre, zato popoldneva ne boste preživeli v vlogi taksi službe. Potrebno si je postaviti prioritete. Če imaš rad naravo in imaš kup prostočasnih športnih dejavnosti povezanih z le to, verjetno ne boš iskal stanovanja v starem mestnem jedru in boš raje nekaj več časa preživel ob jutranji vožnji v mesto. Po drugi strani pa če si družabno bitje, ki obožuje nočno življenje in nakupovanje, verjetno ne boš iskal nepremičnine na vasi,« zaključi arhitektka.
Projekt: Hiša za mlade družine
Pred meseci se je v Sloveniji veliko govorilo o t.i. projektu Hiša za mlade družine, ki je eden izmed načinov, kako bi mladi lahko prišli do hiše. Pri tem so se idejni vodje projekta obrnili na občine, ki bi zagotovile ustrezna zemljišča in ga namenile reševanju stanovanjske problematike občanov. Na tem zemljišču bi v sklopu projekta postavili okvirno 50 montažnih hiš (cca. 65 m2), za katere bi družine odštele 50 000 evrov. Kdo bo dobil hišico bo odvisno od prednostne liste, kjer bodo prednost imelo lokalno prebivalstvo. Z evropskimi sredstvi, donacijami, državnimi razpisi in dobrodelnimi prireditvami bi krili komunalno infrastrukturo. Preverili smo, kako projekt napreduje.
»Z občino Lendava smo dogovorjeni za postavitev desetih hiš, na zelo privlačni lokaciji blizu mestnega jedra. Projekt je v fazi usklajevanja. Lendava ima nekoliko drugačen pristop od ostalih občin. V občinskem odloku je zapisano, da ozemlja ne morejo podariti, lahko pa vsak od kupcev participira 15% vrednosti zemljišča in 15% vrednosti komunalne in infrastrukturne ureditve. Projekt je v piljenju zadnjih detajlov,« je povedal Ernest Škrjanec, eden izmed pobudnikov projekta Back To The Village. V teku je tudi postavitev naselja v Ajdovščini in na Koroškem. V Ajdovščini je projekt že v nizkem startu, povpraševanje pa ogromno, zato bo najverjetneje izveden kar na dveh lokacijah. Projekt na Koroškem je še v povojih, a s konkretnimi pogovori. V načrtu je nekaj manj kot 50 hiš. Na Koroškem bodo priredili tudi okroglo mizo na katero so povabili okoliške župane, tudi dva župana z Avstrijske Koroške.
Tak projekt je odlična odskočna deska za vse, ki sanjajo o lastni hišici, a so njihove sredstva omejena. Se pa poraja vprašanje, kako se bodo tovrstna naselja razvila. Ob pomanjkanju prostora za shranjevanje, kamor bi shranili smučke, vozičke, tudi metle in kosilnice, bi kaj hitro lahko vzklile številne lope, ki bi skazile videz naselja in posledično poslabšale kakovost bivanja.
Članek je nastal v sodelovanju z arhitektko Nino Vodopivec:
