V srcu gozda, visoko v kanadskih Lavretanskih gorah, si je arhitekt Pier-Olivier Lepage postavil spektakularen dom. Želel je ustvariti hišo, kjer bo lahko iz naravnih lepot črpal vitalno energijo.
“Veliko delam od doma,” razloži. “A najbolj produktiven sem, ko sem v naravi.” Tako si je postavil leseno hišo z velikimi panoramskimi zasteklitvami, v kateri je obkrožen z zavidljivimi razgledi na pokrajino. Prostor, kjer lahko biva in dela v pogojih, ki ga navdihujejo in izpolnjujejo.
Da bi poudaril razglede, je arhitekt hišo umestil na strm breg, kjer se dviguje nad krošnjami dreves. “Včasih se počutiš kot kralj gozda, večinoma pa čutiš le globoko ponižnost,” pojasni Lepage, ki v hiši živi že dobro leto. Hiša je zelo ozka (da je lažje umeščena na strm breg), odpira pa se tako na vzhod kot na zahod. V osrednjem prostoru hiše to pomeni, da smo z dveh strani obkroženi z razgledi na bujno zelenje, ali pa, da lahko iz istega prostora uživamo tako v sončnem vzhodu kot v zahodu.
Prav naravna svetloba (oz. njeni terapevtski učinki) so bili povod za takšno zasnovo. Arhitekt je želel, da naravna svetloba napolni hišo, hkrati pa se je želel izogniti pregrevanju in s tem potrebi po umetnem hlajenju prostorov. Oblika hiše je zato navdihnjena z obliko radiatorja: njena površina se navzven guba, absorbira toploto in odbija svetlobo v hišo. Velike pokrite terase – ki majhno kvadraturo hiše skorajda podvojijo – poleti ščitijo pred pregrevanjem in ponujajo naravno prezračevanje brez potrebe po dodatnih senčilih, ki bi zastirala razglede.
In če je arhitektura s svojimi velikimi zasteklitvami naravnost osupljiva, je oprema minimalistična in kar se da skrita. “Oko je občutljivo na kontrast,” pove Lepage. “Zato sem se odločil za zelo umirjen interier s poudarkom na osnovnih kosih opreme.”
V dnevni sobi je to sedišče, ki reinterpretira japonski kotatsu, kjer lahko tudi večje število gostov uživa ob ognju ali filmu v največjem udobju. V spalnici je to velika, kraljevska postelja, ki jo dopolnjujeta prostostoječa kad z razgledom na gozd in skrita delovna miza.
Tla so tlakovana z beljenim betonom (ki poenostavi barvno paleto in se pozimi vizualno zlije z zunanjo snežno odejo), medtem ko so pohištveni kosi izdelani pretežno iz lesa. Le posamezni črni poudarki – kamin, okenski okvirji, svetila – razbijejo ta preprost, a enkraten interier, v katerem je protagonizem prepuščen lepotam narave.
Arhitektura: L’Empreinte Design Architecture
Fotografije: Pier-Olivier Lepage
