Leseni kosi interjerju vdahnejo odtenek topline, domačnosti. Prav zato so nepogrešljiv del vsakega ambienta. Woodano je znamka, ki kar najlepše oriše pripadnost lesu. Jan Trček, čigar spretne roke ustvarjajo tako lesene skulpture kot izdelke iz masivnega lesa, se je namreč že v zgodnji mladosti odločil, da želi svoje življenje posvetiti rokovanju z lesom.
Jan prihaja iz vasi Bevke na Ljubljanskem barju, po končani Srednji lesarski šoli v Ljubljani pa se je vpisal na višjo strokovno šolo, smer oblikovanje materialov. Le nekaj mesecev po končanem študiju je sprejel drzno odločitev in se podal na samostojno podjetniško pot. Plod te je znamka Woodano, ki združuje masivno pohištvo po meri in lesene skulpture, ki nastajajo ob spretnem vrtenju motorne žage.
Jan je že od otroških let predan ustvarjanju in umetniškemu izražanju ter učenju novih veščin. Njegov oče se ukvarja z mizarstvom in je tako kot Jan že pred desetletji stopil na samostojno pot. Sprva se je ukvarjal z lesostrugarstvom, pozneje pa je začel izdelovati tudi druge lesene izdelke. Njegova ljubezen do lesa se je prenesla tudi na sina, ki že vse od otroških let rad ustvarja z lesom.
»Spominjam se, kako sem kot otrok izdeloval majhne lesene čolničke, potem pa smo jih ob lepem vremenu z družino hodili spuščat na Podpeško jezero. Nekaj let pozneje sem izdelal hiško iz lesenih palčk. Konec osnovne šole pa sem začel izdelovati različne sklede, vaze …,« se spominja Jan.
Ker je področje mizarstva precej obsežno in široko, pa hkrati ponuja tudi priložnost, da prav vsak znotraj teh najde svoje poslanstvo. Jan si je želel ubrati malce drugačno smer kot njegov oče. Čeprav je v mizarsko dejavnost vpletena njegova celotna družina, se je vsak specializiral za svoje področje. Tako se odlično razumejo in dopolnjujejo. Jan je ustanovil lastno podjetje, pri čemer se je osredotočil na izdelavo masivnega pohištva – jedilnih in klubskih miz, dnevnih sob, spalnic itd.
Pri izdelavi masivnega pohištva najraje rokuje s hrastovim lesom, med slovenskimi lesnimi vrstami pa mu je najbolj pri srcu oreh. Še posebej orehove korenine, ki v sebi skrivajo izjemne teksture in barve lesa. Večino lesa, ki ga uporablja, odkupijo še v hlodih, nato pa sami poskrbijo za razrez in sušenje. S tem pa tudi za boljši izkoristek in kakovost. Posebno pozornost posvetijo tudi sečnji.
»Ves čas iščem posebne vrste lesa, posebnosti v lesu ali pa zavržene kose lesa, v katerih prepoznam potencial. Nabiram si zalogo in čakam navdih za izdelavo edinstvenega kosa pohištva. Pred nekaj leti sem našel hlod subfosilnega hrasta, starega več kot 600 let, in v kombinaciji z medenino iz njega izdelal klubsko mizico – to je zagotovo eden bolj posebnih kosov pohištva, ki sem jih izdelal do zdaj. Sodelujem z nekaterimi gozdarji, ki imajo vsak dan stik z lesom in me obveščajo, če opazijo kaj zanimivega,« o svojem delu pove ustvarjalec.
Na sejmu Ambienti je Jan predstavil tudi leseni umivalnik, ki mu je predstavljal prav poseben izziv in zatorej še dodatno veselje za delo. Kot pojasni sam, ima rad izzive, saj se trudi, da bi z vsakim izdelkom presegel prejšnjega. Prej je izdeloval lesene sklede, zato leseni umivalnik predstavlja pomemben korak naprej. Četudi lahko umivalnik na prvi pogled izgleda kot malce večja skleda, je njegova izdelava na popolnoma drugi ravni:
»Izziv je predstavljal del, na katerega se pritrdi zgornji del sifona. Pregledal sem več keramičnih umivalnikov in razmišljal, kaj narediti, da bo tesnjenje sifona popolno. Ročno je namreč skoraj nemogoče zagotoviti, da ne bi niti kapljica vode pritekla pod sifon. Po meri sem dal izdelati orodje, s pomočjo katerega zdaj izdelam »sedež« za sifon. Naslednji izziv pa je bila površinska obdelava umivalnika. Gre za izdelek, ki pritegne pozornost ter v kopalnico vnese toplino in prefinjenost, vendar pa mora tudi služiti namenu. Umivalnik je zaščiten s 7 sloji laka in je tako popolnoma vodoodbojen, uporabljamo pa ga lahko brez posebnega vzdrževanja.«
Tudi izzivov za prihodnost in s tem elana mu ne manjka. Najraje se loti izdelave izdelkov, kjer ga omejujeta le kos lesa in njegova domišljija. Prav zato si želi v prihodnosti izdelati še več unikatnih in edinstvenih kosov. V dobi, ko je izdelava masivnih izdelkov pogosto predmet obdelave s stroji, si prizadeva, da ročno delo ne bi izumrlo.
»Rad uporabljam tradicionalne spojne vezi in v prihodnosti se želim v tem še bolj izpopolniti. Želim si, da bi ljudem pomagal pri spoznanju, da je odločitev za masivno pohištvo optimalna za počutje v naših prostorih in ne nazadnje za okolje, v katerem živimo,« še zaključi Jan.
