Kaj imata skupnega korten pločevina in idrijska čipka? Na prvi pogled nič, a Zoran Tratnik in Kristina Furlan sta ju spretno združila v lična unikatna svetila, ki na inovativen način povežejo tradicionalne vzorce in sodoben dizajn. Spoznajte znamko FARAKAZA.
Farakaza je znamka, pod katero ustvarjata »mož in žena«, Kristina Furlan in Zoran Tratnik. Kristina je magistra ekonomije, Zoran pa po izobrazbi pravnik, a ker oba cenita ročno delo in lepe unikatne izdelke, sta zavihala rokave in se izdelave le teh lotila tudi sama. Pred leti se je Zoran začel spogledovati z idejo, da bi izdelal omarico iz kortena, ki bi prav prišla v družinskem domu. Kot se je izkazalo, je prav ta prižgala iskrico za oblikovanje znamke Farakaza, a kot se namuza par, omarica še danes ni popolnoma dokončana.
Sta pa prav po njeni zaslugi prvič preizkusila postopek izdelave nezarjavelih vzorcev. Neko zimo sta namreč kocko kortena postavila pred hišo in radovedno opazovala, kako se bo material obnašal. Čeprav Kristina v njegovo teorijo ni bila prepričana, se je izkazalo, da ima prav. To mu je dalo zagona, da je v kleti izdelal še drsna vrata iz kortena in iz odsluženih kosov sončenega lesa z nekega senika. Tako je po vselitvi stanovanje počasi dobivalo novo podobo. Ker so nad jedilno mizo že nekaj časa, nič kaj lično, s stropa viseli električni kabli, je par dobil idejo, da izdela prvi prototip svetil iz kortena. Z željo, da bi v ambient dodala nekaj lokalne dediščine, sta združila njima tako ljub material in idrijsko čipko. Prihajata iz Idrije oziroma kot hitro pristavita, iz Spodnje Idrije, kar je bilo vzrok za poimenovanje znamke.
»Ime za znamko sva črpala iz resnične lokalne spodnjeidrijske (prfarske) legende ‒ pr’farske koze, ki je ušla iz ograde in živela do neke mere svobodno na pobočjih spodnjeidrijskih gozdov kar dolgo življenje. Glede na to, da so v lokalnem baru ob njeni smrti odprli celo žalno knjigo, lahko sklepamo, da je marsikomu dala misliti. Če ne drugega, so imeli ljudje temo za pogovor. Farakaza je navdih. Je ustvarjanje. Je svoboda. Ustvarjanje je svoboda,« pojasnita ustvarjalca.
Svetila, s katerimi sta se predstavila tudi na nedavnem sejmu Ambient, lepo upredmetijo esenco Idrije. So namreč srebrni preplet nezarjavelega kortena ‒ živo srebro in idrijske čipke, zarjavele ploskve pa utelešajo duh idrijskega rudnika, medtem ko les priča o prisotnosti gozdov, ki jih je v okolici Idrije v izobilju:
»Vodilna ideja je poudariti lepoto kontrastnih materialov, kot sta korten in les, ter ohraniti močan poudarek na ročni izdelavi. Les je iz odsluženih kosov hrastovih tramov. Vsako svetilo je izdelano tudi s pomočjo narave, saj mora korten na dežju stati mesec, lahko tudi mesec in pol, odvisno od vremenskih pogojev. Včasih je prav komično, ko sosedi obdelujejo vrt, midva obdelujeva “svojo rjasto gredico”.«
Največji izziv pri izdelavi jima je predstavljal prav ta del postopka, saj ni lahko predvideti, koliko časa je smotrno korten pustiti podvržen zunanjim pogojem. Kot povesta, se je skorajda nemogoče zanesti na čas, saj vsak kos rjavi malce drugače. S tem ju je material naučil tudi potrpežljivosti, medtem ko je prisotno tudi določeno veselje, ko dnevno opazuješ postopno spremembo materiala in napredek rje. Prav tako sta morala ugotoviti, kako droben je lahko vzorec, da ga rja ne poje. Pri tem seveda ni šlo vedno vse po načrtih.
»Enkrat sva tako zafurala, da sva pravzaprav po naključju odkrila še en dodaten postopek, kako ustvariti popolnoma srebrno (nezarjavelo) kovino s subtilnimi vzorci na njej. Po fazi rjavenja je potem seveda treba izdelek tudi zaščititi proti nadaljnjemu rjavenju,« pojasnita Kristina in Zoran.
Unikatna svetila so sicer utelešenje številnih kontrastov. Topline lesa in moči kovine. Srebrnega vzorca in rje. Robustnosti kovine in nežnih linij idrijske čipke. Kot pojasnita ustvarjalca, sta v luči vpeti tudi ženska in moška energija, kot najpomembnejšo komponento pa izpostavita tradicijo, ki jo z lučmi na subtilen način vnesemo v prostor.
»Vsak izdelek torej pripoveduje zgodbo, ki črpa navdih iz dediščine,« pojasnita ustvarjalca, ki svoje izdelke vidita kot dodatek ali kot osrednji element prostora: »Prostoru dodajo nek karakter. Zato si najbolj predstavljava izdelke v nekem modernem slogu, kjer prevladujejo čiste linije, preprostost in poudarek na funkciji. Ker v takem prostoru ni vsega že preveč, ga najini izdelki le še obogatijo. Po drugi strani vidiva izdelke tudi v industrijskem, skandinavskem in rustikalnem slogu. V kakšnih restavracijah, barih tudi. Zanimivo bi bilo vprašati tudi oblikovalce prostorov, kje vidijo najine izdelke.«
Njuna zgodba pa se ne zaključuje z visečimi lučmi. V prihodnosti tako želita linijo kortenastih in lesenih izdelkov še obogatiti, tudi s talnim in namiznim svetilom. Prav tako bi rada še razvila drsna vrata iz kortena in lesa, ki jih lahko občudujeta v domačem stanovanju. Na njih je prav tako mogoče opaziti vzorec, v prihodnosti pa bi rada vse skupaj še nadgradila v še bolj markanten in fascinanten izdelek za obogatitev prostora. V procesu izdelave je tudi manjša omarica iz masivnega lesa z drsnimi vrati iz kortena. Svoje ustvarjanje pa bosta obogatila tudi s tradicijo iz drugih evropskih držav:
»V sklopu evropskega projekta Worth Partnership Project imava možnost preizkusiti delček najine vizije. Namreč želja je razširiti izdelke ne le v smislu nabora funkcije, ampak tudi v smislu nabora tradicionalnih vzorcev iz drugih evropskih držav. V tem projektu imava krasno sodelovanje z arhitektko in oblikovalko iz Portugalske, ki nama je pripravila serijo portugalskih vzorcev. Navdih za vzorce je črpala iz bogate tradicije portugalskih ploščic.«
Idej za nadgradnjo jima niti najmanj ne manjka, zato pa jima ob dveh malih nadobudnežih nekoliko primanjkuje časa. Kot se namuzneta, je to razlog, da se ideje razvijajo po polžje, z mnogo ovinki. »Ko dobiš idejo, bi rad, da bi se stvari odvile čez noč. Hitreje ko opustiš to misel, bolje zate. Imava svoj ritem, kot ima tudi dež svoj ritem. V ustvarjanju se ne želiva okupirati z mislimi sodobne naglice. S tem, da vztrajava v neki stvari dlje časa, kaževa otrokom, kaj je strast. Kaževa, kako pomembno je biti potrpežljiv in kar je najbolj pomembno, vzbuditi v otroku željo po ustvarjanju. Strast do ustvarjanja ti lahko namreč v življenju marsikaj da.«
