Večina mladih ima pri gradnji in opremljanju prvega stanovanja podobne želje: z minimalnim proračunom ustvariti udoben in hkrati zanimiv dom. BAAM arhitekti so z inovativnimi posegi in tehtnim premislekom mladi družini zagotovili točno to: sodoben, drugačen in udoben prvi dom.
Hiša, ki je stara več kot poldrugo stoletje, je močno povezana z vodo. Včasih je bila namreč gospodarsko poslopje mlina, voda pa je tekla tik ob njej. “Z balkona na vrhu stopnišča so otroci skakali v vodo,” pripovedujejo arhitekti. Zato so želeli to fluidnost prenesti tudi v tlorisno zasnovo, in ustvariti prostor, kjer ni ravne in jasne linije prehajanja, ampak raje več zalivov, ki jih otroci že pridno izkoriščajo za igro in lovljenje.
V mansardi so se arhitekti najprej spopadli z njeno obliko: ohranili so štiri betonske podporne stebre, ki s svojimi krivinami pričajo o hitri in nekoliko površni izgradnji mansarde pred tremi desetletji. Nato so mansardo odprli v ‘špico’ – z odpovedjo kolenčnim zidovom so pridobili nekoliko kvadrature in tisti pomemben občutek zračnosti. Nato so veliko kvadraturo mansarde s predelnimi zidovi razdelili v obliko vetrnice, kjer kraljuje velik osrednji prostor – srčika družinskega življenja, – ki se nato brez vrat pretočno nadaljuje še v spalnico z garderobo, kopalnico in dvonivojsko otroško sobo.
Pa začnimo od začetka: že vstop v mansardo je posebno arhitekturno doživetje. Skozi steklen glavni vhod se povzpnemo po dolgem stopnišču, preko katerega se nam odpre pogled v naravo za hišo. “Takrat skoraj odmisliš službo,” komentirajo arhitekti. Vstopimo v nižji utilitarni del, kjer se nam že odstre pogled v visok in odprt osrednji bivalni prostor. Le-ta je obilno naravno osvetljen z nizko umeščenimi strešnimi okni, preko katerih lahko opazujemo krošnje dreves bližnjega gozda. Dnevna soba je organizirana okoli že omenjenih štirih betonskih stebrov, ki postanejo ogrodje za tri funkcijske enote – kuhinjo, jedilno mizo in velik kavč.
Nato se razgledamo še po ostalih, zelo racionalno zasnovanih intimnejših prostorih. Le-ti so od dnevnega prostora ločeni z izmaknjenimi stenami in galerijami, ki preprečujejo direktne poglede v spalnice in kopalnico, a jih med seboj ne ločujejo. Tako lahko družina, ki je predvsem v mlajših fazah pristno povezana celica, ohranja medsebojno interakcijo tudi v trenutkih umika v intimo.
Brez vrat je tudi kopalnica. “Gostom je zanimivo iti na toalete, običajno pa se takrat na njihovo željo malo pojača glasnost radia,” se pošalijo avtorji. V mladinski sobi pa je dodatna površina zagotovljena s spalno galerijo pod slemenom – še enim arhitekturnim doživetjem, pisanim na kožo raziskovalni naravi otrok.
“Ker velja, da ‘arhitekt ustvari okvir za življenje, ki ga nato njegovi prebivalci oblikujejo,’ smo ohranili sredino in vse kote dnevnega prostora prazne z namenom, da jih družina skozi čas zapolni po svoje,” zaključijo arhitekti.
Interier: BAAM arhitekti (Blaž Jamšek, Matej Peneš, Andrej Zonta)
Fotografije: Blaž Jamšek
