Ustvarjalci, ki smo jih v letu 2022 predstavili v naši oddaji, so dober primer, da se pogum izplača. Številni so namreč ne le stopili iz svoje cone udobja, temveč kar skočili. Predstavljamo vam najbolj navdihujoče zgodbe, ki vam morda vlijejo nekaj dodatnega poguma, da v letu, ki je pred nami, zaplavate v neznano, saj prav takrat spišemo najlepše zgodbe.
Morda je prav začetek nečesa novega odlična priložnost, da razmislite o svojih dolgoletnih željah, hrepenenjih, sanjah. Največkrat je potrebna predvsem dobra mera poguma, nujna komponenta je tudi strast, ki nam daje zagon na novi poti. Prav naravni materiali so iz številnih ustvarjalcev, ki smo jih predstavili v iztekajočem se letu, izvabili največ ustvarjalnosti.
Ljubezen do ustvarjanja oblikovalko keramike Anjo Slapničar spremlja že od otroških let, ko je v družbi babice oblikovala figurice iz najrazličnejših materialov, od gline in zemlje do plastelina. Njen proces oblikovanja gline je nadvse dosleden in obsega vse korake od nabiranja gline do končnega izdelka. A ni le glina tista, ki je med tem procesom deležna občutne transformacije.
“Ja. Včasih se jaz v bistvu kar učim od gline in mogoče to prenesem tudi na odnose, na komunikacijo z ljudmi. Recimo, ko odprem peč, je to včasih šok. Ker ni točno tako, kot bi si zamislila. In takrat si moraš samo vzeti par sekund časa in dovoliti, da sprejmeš to, kar je, in potem greš naprej.”
Življenje prede nepredvidljive niti in prav v tem je njegova največja čarobnost. Z živopisanostjo in domišljijo nas objame kot prekrasne pletenine ustvarjalke Ksenije Baraga, ki smo jo predstavili v eni izmed naših spomladanskih oddaj.
Navdahnejo pa nas lahko tudi subtilne podobe narave, kot so organske podobe, celice in molekule, kakršne utelešajo izdelki priznane slovenske oblikovalke Jane Mršnik, ki ste jo prav tako lahko pobliže spoznali spomladi 2022. Jasno je – ko stopimo iz dobro znane cone udobja, nam življenje postreže z vrsto modrosti in nam ponudi novo možnost za brezmejni razvoj, rast.
Za to nikoli ni prepozno, kar dokazuje rokodelka Metka Zver, ki danes ustvarja čudovite lesene izdelke. Ujeta v rutino dolgoletnega poklica je spoznala, da potrebuje spremembo. V zrelih letih je tako zapustila varen pristan redne službe in zajadrala na samostojno pot. Postala je ena izmed le dveh slovenskih strugark, sprememba pa je v njej sprožila paleto občutkov, ki prej sploh niso prišli do izraza.
“Meni je bilo zanimivo predvsem to, kako svež lahko postane tvoj um, ko se lotiš nečesa popolnoma novega. Ker ko delaš stvari, ki jih vedno delaš, se tudi možgani dajo na 70 %, potem na 50 % in delajo. Ko se lotiš nečesa novega, ko te je še malo strah zraven, imaš ta adrenalin in nenadoma sem ugotovila, da se učim stvari spet tako, kot sem se jih bila sposobna učiti v srednji šoli ali pa v obdobju študija.”
Pri ustvarjanju jo navdihujeta narava in bogastvo dediščine arhitekture, rezultat pa so prekrasni izdelki, izdelani iz slovenskega lesa.
Na slednjega prisegata tudi oblikovalki Nina Koželj in Manca Kemperl, ki z igrivimi izdelki in podobami obujata našo prvinsko naravo. Njune stvaritve združujeta grafično oblikovanje in obdelava lesa, s čimer odkrivata popolnoma nove ustvarjalne potenciale.
Oblikovalec lesenih kosov in vrtnega pohištva Gašper Repovž pa je svoje pravo poslanstvo odkril, ko se je nič hudega sluteč odločil, da zaviha rokave in si izdela garnituro za lasten vrt. Obdelovanje lesa ga je tako zelo prevzelo, da je redni službi pomahal v slovo in začel v les pisati novo samostojno zgodbo.
“Svoje delo moraš imeti rad, ampak to ni dovolj. Moraš tudi ugotoviti, za kaj si rojen. Jaz nisem izučen oblikovalec, ampak se mi pa zdi, da sem se s tem nekako rodil.”
Temu lahko le prikimamo, dokaz pa so tudi prekrasni leseni izdelki in vrtne garniture, ki obogatijo slovenske vrtove.
Prav tako kot stvaritve arhitektke Tine Rugelj, ki je za svoje kreativno izražanje izbrala nekoliko drugačen material – vlakno-cement. Njeni prefinjeni izdelki so navdušili tudi tujo javnost, tako je glas o slovenskem oblikovanju ponesla tudi po svetu.
Da se ne gre meniti za opazke in stereotipne predstave, dokazuje ustvarjalka čudovitih lesenih umivalnikov Natja Jankovič. Natja, po poklicu kiparka, je v ta namen obnovila staro istrsko hišo v Kortah nad Izolo, ob njej pa si je ustvarila tudi manjšo delavnico. Ker plava v stereotipno moškem poklicu, so jo sprva gledali nekoliko postrani, dandanes pa je marsikomu v zgled in navdih.
“Ja, vedno so me gledali s skepso. Že moj sam poklic ni tipično ženski poklic. Ni dosti žensk kipark, ker je sama obdelava fizično težka. Tako da je vedno ta skepsa prisotna, vedno jo slišim.”
A splača se, četudi bo včasih kdo mislil, da si malo nor. S tem se strinja tudi oblikovalec prekrasnih masivnih lesenih miz Jan Mihelič, ki v gorenjski prestolnici piše navdihujočo zgodbo. Že ko je delal v pisarni, ga je vleklo k naravi, k rokodelstvu, katerega rezultati so bolj živi od številk.
“Prišlo je do enega takega trenutka, ko sem si rekel: »Okej, zdaj takole naprej ne gre več. Ni šans.« Šel sem na banko, vzel sem kredit. Kredit je bil odobren, naslednji dan sem pa dal odpoved. Bila je drzna odločitev, ampak to je bila odločitev, ki sem jo moral sprejeti. Ker če je ne bi, bi me žrlo celo življenje.”
Odločitev je torej vaša. Morda so vam lahko pri tem v navdih kar najmlajši, ki svet dojemajo precej bolj igrivo in radoživo kot odrasli. Svet dojemajo kot veliko igrišče in se brez zadržkov vzpenjajo proti vrhu. Razigrano, spontano, pogumno in ustvarjalno!
