Na strmi parceli v ljubljanskem predmestju stojita dve hiši. Z dostopne ceste sta videti majhni, skoraj skromni napram svoji grajeni okolici. A to je zgolj krinka; že ob vstopu se nam namreč odpre razkošen bivalni prostor s spektakularni pogledi na okoliško hribovje.
Arhitektka Ivana Hainz se je za ta pristop odločila zavestno. Želela je hiši kar se da stopiti z njuno okolico, izkoristiti strmo parcelo, na kateri hiši stojita in uokviriti enkratne razglede na s hribovjem obkroženo ravnico. Delno vkopani hiši imata dostop urejen z zgornje etaže. Tja so umeščeni tudi bivalni prostori, svetli in prostorni. Pod njimi se nahajajo intimnejše spalnice, ki se odpirajo na leseno teraso in dalje na vrt.
Hiši sta bili namenjeni prostemu trgu. Eno je kupila mlada družina, ki si je zaželela notranje opreme, ki bi kar najlepše dopolnila to specifično arhitekturo. Arhitektka pove: “Interierja obeh hiš sem v mislih načrtovala že v zgodnji fazi projekta, saj je predvsem pri načrtovanju stanovanjske arhitekture težko ločiti obliko (arhitekturo) od funkcionalnosti (življenja). Sobe in prostori so v izvedbeni fazi projekta postajali bolj in bolj detajlni, in končno oživeli, ko so k meni pristopili kupci nepremičnine in me povabili, da hišo preobrazim v njihov dom.”
Funkcionalno, estetsko, naravno
Naročniki so mlada, aktivna in športna družina, globoko povezana z naravo. Arhitektka si je za njih zamislila ne le estetsko in udobno opremo, pač pa tudi takšno, ki upošteva njihove specifične navade in življenjski slog. Uporabila je tople in zemeljske tone in jih kombinirala z belo in sivo barvo.
Vertikalni poudarek bivalnega prostora je lestenec oblikovalca Toma Dixona, obešen na visok poševni strop. Njegovo nasprotje je horizontalna klop ob kaminu, dolga in udobna, povsem preprosta, kot klop krušne peči. Le-ta uspešno prizemlji dinamični prostor. Izbrani parket se skoraj brezšivno nadaljuje v zunanjo teraso, s čimer je ustvarjen nedeljiv prostor, namenjen sproščanju in uživanju.
Teraso, ki hišo obkroža z dveh strani, senči previsna streha. Dodatno senčenje zagotavljajo pomična senčila, ki jih je moč pospraviti v volumen strehe, ko jih ne potrebujemo. Fasada je – tam, kjer jo ščiti masivna streha – oblečena v lesene letvice različnih širin. Ta igra lesa na fasadi odseva okoliško naravo, hiši pa daje posebno domačnost.
Svetlo, prostorno in udobno arhitekturo je arhitektka z interierjem nadgradila s skrbno izbranimi materiali in barvnimi toni, ki dom povezujejo z naravo, ki ga obdaja.
Arhitektura in interier: Ivana Hainz
Fotografije: Janez Marolt