V najvišjem nadstropju domžalske stolpnice sta leta 2007 Alenka in Uroš kupila stanovanje, ki ju je prepričalo z enkratnim razgledom. Kmalu pa sta ugotovila, da ima življenje 40 metrov nad tlemi tudi slabosti, vremenske razmere so bolj intenzivne, v stari stavbi z nezadostno izolacijo in slabimi okni sta bila prepih in mraz nekaj vsakdanjega. Šele po energetski sanaciji stavbe sta spoznala, da je kakovost bivanja lahko mnogo boljša in življenje cenejše.
Ko sta pred 16 leti Alenka in Uroš začela snovati družino, sta iskala stanovanje v Ljubljani. Naposled sta ga kupila v 12. nadstropju starejše domžalske stolpnice, kjer pa se je po prvotnem navdušenju hitro pokazala prava realnost.
»Prvi vtis v stanovanju je bil v redu, ampak ko nekaj časa v njem živiš, opaziš določene pomanjkljivosti. Blok je bil v tistem trenutku, ko smo se mi vselili, star 30 let. Takrat, ko so se gradila ta stanovanja, so veljali popolnoma drugi standardi, popolnoma drugi materiali in so stvari seveda potrebovale prenovo. Pozimi se je izkazalo, da so relativno visoki stroški ogrevanja, okna in vrata so bila že dotrajana, slabo je tesnilo, imeli smo slabo izolacijo,« se spominja Uroš. V stanovanju jih je dostikrat zeblo, veter je vlekel tudi skozi zaprta okna, imeli so težave z ogrevanjem, saj toplota preprosto ni prišla do njih.
Obnova je bila nujna, in če sta lastnika morda z njo sprva še oklevala, po požaru, ki se je razplamtel leta 2013 in popolnoma uničil njun dom, ni bilo več izgovorov. Ker pa je bilo poleg stanovanja treba prenoviti tudi del poškodovane fasade, so k energetski sanaciji pristopili vsi stanovalci na ravni celotne stavbe. Pri tem so se po brezplačne nasvete obrnili na strokovnjake iz mreže ENSVET, ki so jih našli na spletni strani Eko sklada www.ekosklad.si.
»Energetsko svetovanje s kratico ENSVET v Sloveniji obstaja že 28 let. Trenutno je delujočih 59 pisarn, 51 aktivnih svetovalcev pa svetuje občanom, po novem tudi pravnim osebam,« pojasni energetski svetovalec Ivan Kenda. »Vsi občani lahko pridejo v svetovalno pisarno in dobijo brezplačen nasvet. Skupaj z njimi poskušamo načrtovati sanacijo in samo izvedbo, naj bodo staro- ali novogradnje. Konkretno je v Domžalah prenovljenih že 14 večstanovanjskih objektov in povsod je bilo treba na začetku najprej ugotoviti, kakšno je stanje, kaj bi radi, kaj zahteva Eko sklad, kakšni so predpisi, in to uskladiti v projektu. Na podlagi tega projekta je potem treba zagotoviti ustrezna sredstva, izbrati izvajalca, zagotoviti nadzor. Naloga Eko sklada oziroma nas svetovalcev pa je pripeljati vse te postopke do tega, da se pravilno izvedejo. Na koncu je treba zbrati tudi vsa dokazila, fotografije, izmeriti debelino izolacije. Vsi predračuni, vse končne situacije morajo na koncu biti ustrezne, potrjene.«
Stanovalci stolpnice v Domžalah so se prijavili na razpis Eko sklada za sanacijo stavbe in kotlovnice, s katerim je možno pridobiti do 20 odstotkov sredstev za posamezen ukrep. Sanirali so obod stavbe, dodatno izolirali podstreho, uredili kletne stene, ogrevalni sistem hidravlično uravnotežili, pridobili 100 % sredstev za socialno šibke … Ker so pozneje k sanaciji pristopile še sosednje stavbe, so leta 2016 sanirali še skupno kotlovnico.
V Sloveniji je stavbni fond relativno star, kar 80 odstotkov večstanovanjskih stavb je bilo zgrajenih do leta 1986 (povprečno so stare 48 let), in to z materiali, ki ne ustrezajo današnjim zahtevam, zato bi bilo podobnih prenov lahko še veliko več, sploh ker dajejo odlične rezultate.
»Podoben primer ravno poteka v Radomljah, kjer se stanovalci odločajo za sanacijo starejšega bloka s 6 stanovanji. Pri vseh teh stavbah lahko ugotovimo, da imajo zelo slabo stavbno pohištvo. Sicer se vmes dogaja, da so večstanovanjske stavbe vsaj zamenjala okna, ampak ta okna so bila zamenjana nestrokovno. Danes je na primer potrebna tako imenovana RAL-vgradnja, kar pomeni tesnost. To za sabo potegne dodatno izolacijo. Na koncu je tesnost tako dobra, da je treba vgrajevati tudi prezračevalne naprave, predvsem z namenom, da se izognemo plesni. V Radomljah se bo zamenjalo vse stavbno pohištvo, naredila se bo izolacija oboda, izolacija mansarde oziroma stropa proti neogrevanemu podstrešju in kletnih sten. Nekateri se bodo odločili za prezračevanje. Na koncu bo treba izračunati, koliko prihranka pomenijo ti ukrepi, ker bo treba zamenjati tudi ogrevalno napravo,« pove Ivan Kenda.
Prihrankov takšnih sanacij ni težko izračunati in bodo v prihodnje samo še večji, saj se tudi pogoji za črpanje sredstev iz Eko sklada zaostrujejo. To pomeni, da bo treba vgrajevati vedno debelejše izolacije in dosegati večje tesnjenje, kar bo prineslo tudi večje prihranke, vse do polovice v primerjavi z izhodiščnimi stroški. Stanovalci domžalske stolpnice s 60 stanovanjskimi enotami in dvema poslovnima prostoroma so na primer stroške zmanjšali za 35 do 40 odstotkov.
»Pri stroških se zelo pozna. Po obnovi so verjetno za približno polovico manjši,« potrdi Uroš. »Pred vsemi prenovami so bili v zimskih mesecih, ko je glavna kurilna sezona, med 250 in 300 evri. Danes niso več kot 160 evrov, tako da je kar občutna razlika.«
»Zdaj je veliko bolj udobno, počutim se bolj varno. Ko smo se vselili po obnovi, je bila res prav očitna razlika. Nobenega zvoka niti prepiha ni bilo več. Tako da je bivanje zelo prijetno. Občutek je dober, in to je tisto, kar se mi zdi najbolj pomembno,« pa za konec še dodaja Alenka.
Informacije o razpisanih subvencijah poiščite na www.ekosklad.si, medtem ko se na brezplačni telefonski številki 080 16 69 lahko naročite na termin za svetovanje o energetski sanaciji stavb.
Sponzorirana vsebina
