V Ljubljani stoji vrstna hiša, ki so jo lastniki pred leti razdelili v več stanovanj. Eno od stanovanj so umestili tudi v kletne prostore, ki jih obdajata dva vkopana atrija. Debele nosilne stene, razdrobljen tloris, pod stropom speljane inštalacije, majhna okna ... so pomenili poseben izziv pri prenovi. Arhitektka Maruša Debevec se je osvežitve tega kletnega stanovanja lotila s posebno pozornostjo do svetlobe in ustvarila občutek pretočnosti in prostornosti.
Lastnica stanovanja si je med prvim zapiranjem države zaradi novega koronavirusa zaželela spremembe. Ker je delala od doma, je v svojem kletnem domu preživela dosti več časa kot po navadi in se zavedla njegovih slabosti – temačnosti, razdrobljenosti, vlage. Povezala se je z arhitektko Marušo Debevec, ki je premislila tlorisno razporeditev, vodila prenovo ter zasnovala tudi vso opremo po meri.
Čeprav tlorisne zasnove in prebojev zaradi statike večstanovanjske zgradbe ni bilo mogoče spreminjati, je arhitektki z majhnimi posegi in izbrano opremo uspelo skorajda nemogoče – polkletno stanovanje spremeniti v zračen in odprt dom. Veliko so pripomogli prvi gradbeni posegi: padla je edina nenosilna stena v stanovanju; star suhi estrih je zamenjal novi, hitro sušeči estrih; zamenjana so bila okna in vrata, tlaki, odstranjeni pa so bili tudi spuščeni stropi, po katerih so potekale inštalacije. Le te so zdaj obarvane v belo, in se skoraj nevidne razpredajo pod stropom.
“Največji izziv je bil, kako to temno stanovanje spremeniti v nekaj svežega in svetlega, hkrati pa še vedno ohraniti neke značilnosti kleti. Rušenje predelne stene nam je omogočilo kroženje po stanovanju, ki je bilo prej zasnovano kot labirint majhnih sobic, ter s svetlimi prostori. Občutek kleti pa smo ohranili z vidnimi cevmi, tračnimi svetili, ter perforiranimi vratci, ki za seboj skrivajo tehnične prostore,” pojasni arhitektka, ki je občutek zračnosti nedvomno dosegla tudi z opremo, izvedeno po meri.
Oprema je bila z namenom izbrana v belih in kapučino tonih. Vgradno pohištvo je zasnovano tako, da ne ovira pretoka svetlobe in zraka, lastnica pa okoli zaobljenih omaric lažje kroži po stanovanju. “Osrednji prostor povezuje krožna omara, ki razširi bivalni prostor. Linija omar ob zunanji steni pa ga s prehodi povezuje z obema atrijema. Poudarki so narejeni z manjšimi kosi, kot so zavese in stoli v zelenih odtenkih,” še zaključi arhitektka.
Interier: Maruša Debevec
Fotografije: Teodor Hribovšek
