Neizdelane mansarde starih meščanskih hiš so skriti dragulji. Čeprav temačne, brez oken, povečini namenjene odlaganju krame, so velik bivalni potencial. Seveda za tistega, ki ga zna prepoznati. V eni najlepših ljubljanskih ulic, zeleni Križevniški ulici, so na primer iz zanemarjenega podstrešja, kjer so nekoč vladali pajki in prah, nastala štiri stanovanja s pogledom na Ljubljanski grad.
»Pred prenovo je bilo tukaj samo neizdelano podstrešje. Torej tramovi po tleh, špirovci in kritina, ki bi se tisto zimo sesula sama vase, če ne bi tega prenovili,« začne pogovor z nami arhitektka Tina Okoren, ki ji je iz 125 m2 podstrešja z veliko reorganizacije in iznajdljivosti uspelo dobiti 175 m2 stanovanjskih površin. »Tukaj imamo štiri stanovanja, tri manjša in eno večje. Dobili pa smo še teraso za dve stanovanji, tako da smo v celoti izkoristili potencial podstrešja.«
Skrbno načrtovanje
Stanovanja, ki merijo od 29 do 58 m2, so zahtevala skrbno načrtovanje. Pred začetkom del so temeljito razmislili, kakšne materiale bodo vgradili in kako bodo izkoristili vsak dani centimeter. Upoštevali pa so tudi lokacijo nepremičnine, ki je delo nekoliko otežila. Že dovoz materialov za obnovo v strogi center Ljubljane je bil omejen do 10. ure dopoldne, veliko pa je bilo še drugih izzivov.
»Projekt za gradbeno dovoljenje, ki so ga delali v arhitekturnem biroju Arhi3k, je trajal tri leta. Dve leti je trajalo usklajevanje z ZVKD-jem in pridobivanje podpisov sosedov, ker je bila takrat ravno epidemija koronavirusa in je bilo vse skupaj oteženo. Tudi sama izvedba je trajala dve leti. Tako da pri prenovi takšne mansarde potrebujemo vztrajnost, čas, potrpežljivost in tudi malce več denarja,« prizna Okoren.
Vgradnja strešnih oken
Zavod za varstvo kulturne dediščine je zahteval ohranitev zunanjih gabaritov strehe, hkrati pa v enem delu omogočil tudi njen dvig in spremembo iz dvokapnice v ravno streho, s čimer so pridobili dve terasi. Dovoljenje so dobili tudi za vgradnjo strešnih oken, ki poleg preostalih prednosti ponujajo enkraten pogled na Ljubljanski grad, seveda pa zahtevajo svojo mero pozornosti pri vgradnji.
»Pri mansardah večina svetlobe v prostor prihaja prek strešnih oken, ki se preprosto vgradijo v ostrešje in zaradi svoje poševne lege dajo tudi do trikrat več svetlobe kot enako veliko okno v frčadi. Je pa seveda pri strešnih oknih pomembno tudi, da so vgrajena na pravi višini, in sicer tako, da nam omogočajo pogled navzven. Poleg naravne osvetlitve je namreč tudi razgled iz prostora bistven za dobro bivalno ugodje. Omogoča lepe vedute, v tem primeru panoramo Ljubljane. Potem vidimo tudi, kaj se zunaj dogaja, kakšno je vreme in seveda se nam optično poveča prostor. Je pa prednost vgradnje strešnih oken na takšni višini tudi ta, da jih lahko ročno upravljamo,« pove Domen Pogorevc, arhitekt iz podjetja VELUX.
V primeru teh mansardnih stanovanj so strešna okna vgrajena tudi višje v ostrešju. Ta strešna okna poskrbijo za dinamiko in globino svetlobe ter osvetljujejo galerijo, omogočajo pa tudi boljše zračenje.
»Okna, postavljena na različnih višinah, omogočajo tako imenovani efekt dimnika. To pomeni, da hkratno odprtje oken ustvari naravni vlek, ki zagotavlja hitro in učinkovito naravno prezračevanje prostora. Dejstvo je, da so notranji prostori lahko tudi do petkrat bolj onesnaženi kot zunanji in zaradi tega je naravno prezračevanje prostora zelo pomembno. Hkrati pa lahko poleti z odpiranjem oken v nočnem času ohladimo prostor ter tako porabimo tudi manj energije, ki je potrebna za ohlajevanje. V zimskem času, ko je prezračevanje ravno tako pomembno, pa se v prostoru hitro zamenja slab zrak s svežim. Ta toplota, ki je akumulirana v stenah in v pohištvu, pa potem hladen, svež zrak hitro ogreje. Tako imamo, brez velikih toplotnih izgub, spet kakovostno bivalno okolje,« pove Pogorevc in doda, da lahko bivalno ugodje v mansardi še dodatno povečamo s senčenjem strešnih oken, bodisi z zunanjimi ali notranjimi senčili.
»Z zunanjim senčenjem preprečimo pregrevanje okenskega stekla, s tem pa se toplota ne prenaša v prostor. V primeru teh stanovanj smo uporabili tako zunanjo roleto za zatemnitev v spalnem delu kot tudi zunanja mrežasta senčila. Za ustvarjanje ambienta pa se uporabljajo notranja senčila, s katerimi denimo preprečujemo bleščanje – rolo senčilo ali plise senčilo. Ta tipa senčil prepuščata svetlobo, hkrati pa blokirata direktno sončno svetlobo. Drugi tip senčila je zatemnitveno senčilo Siesta, ki omogoča zatemnitev na notranji strani strešnega okna. Ta je uporabljena v spalnicah, da so ponoči zagotovljeni res dobri pogoji, trda tema, ki jo naše telo potrebuje, da se lahko čez noč normalno regenerira in spočije.«
Lepota lesenih tramov
Spalnice so umeščene v galerije, do katerih vodi odprto kovinsko stopnišče. Prav na račun teh galerij jim je uspelo dobiti več kvadratnih metrov bivalnega dela in kopalnic, ki pa so bile zaradi poševnin in tramov zalogaj z vidika umeščanja opreme. Kljub temu jim je v vse uspelo vgraditi ‘walk in’ tuš kabino, prostor za umivalnik in stranišče, medtem ko so v spodnjem hodniku oblikovali skupne prostore za pranje in sušenje perila.
Posebno lepoto mansardnim stanovanjem dajejo leseni tramovi, ki so jih ojačali, premazali s protipožarnim premazom in pozneje še z barvo, ki se ujema z vzorcem hrastovega vinila, medtem ko so morali opečne stene, značilne za staromeščanske hiše, skriti.
»Ena od prednosti, ki jih je imelo neizdelano podstrešje, so bile krasne opečnate stene ter kamnite stene levo in desno. Žal smo jih morali zaradi požarne varnosti zapreti in so zdaj bele barve,« opiše Tina Okoren ter sklene, da so ravno bele stene in minimalistični slog omogočili uporabo temnejših barvnih poudarkov. Zasledimo črne detajle pri ročajih, ograjah in dekorativnih dodatkih, s katerimi pa vseeno niso pretiravali, saj je že sam mansardni prostor dovolj dinamičen in unikaten.
Arhitektura: Arhi3k
Interier: TO Arhitektura, Tina Okoren
Fotografije: Vida Dimovska
Sponzorirana vsebina
