Ko je arhitekt sam investitor - ne le pri gradnji svojega doma, pač pa predvsem pri investiciji za trg - se zgodijo oblikovni presežki. Ljubljanski biro je majhno stanovanje prenovil, ne da bi imel v mislih določenega naročnika; pač pa so ga arhitekti opremili skladno z lastno vizijo udobja in lepote.
Stanovanje v Ljubljani, sicer last arhitektov, je bilo pred naselitvijo zelo zastarano: temen leseni opaž, ki je obdajal stene in stropove je sicer svetlo stanovanje optično pomanjšal; na zidovih se je že nabrala plesen; razporeditev prostorov pa ni zagotavljala pogojev za dinamično bivanje sodobnega človeka. Zato so se arhitekti odločili za celovito prenovo: zamenjali so okna, stene, tlake, inštalacije in ogrevanje, nato pa posodobili tlorisno zasnovo. Namesto središčno umeščene kopalnice, ki je predeljevala prostor na javni in zasebni del, so se odločili v stanovanje umestiti nižji boks, ki še vedno vsebuje vse ‘mokre’ prostore – kuhinjo in kopalnico – a ga svetloba, zrak in zvoki povezujejo z ostalimi prostori. Tako je nastal enocelični prostor z zalivi, ki namesto predelnih sten in vrat funkcionalne enote ločuje z mehkimi draperijami.
Stanovanje pred prenovo
Ko vstopimo v stanovanje, nas najprej objame topel niz vgradnih omar v lesu. Na levo nas svetloba povabi v dnevni prostor, kjer se zvrstijo kuhinja v bogatem zelenem odtenku, okrogla jedilna miza, osvetljena z nevtralnim, a elegantnim lestencem, in udoben kavč z nizkim regalom. Pogled iz dnevnega prostora se razširi na vse strani – preko oken na zeleni atrij ljubljanskega kareja, preko majhnega notranjega okna na spalnico in preko nizke kuhinje nazaj na kopalnico.
Zavijemo še v drugo smer: preko nizke kopalnice, od koder lahko slišimo pogovor iz dnevne sobe, v spalnico. Le-ta je zasnovana za spanje kar štirih oseb z dvojnim pogradom, umeščenim na kovinsko konstrukcijo v sredi prostora. Vsedemo se za delovno mizo, prislonjeno ob okno, in se skozi stensko odprtino priključimo debati v dnevni sobi.
Arhitekti so pri snovanju interierja izhajali predvsem iz lastne vizije udobnega in sodobnega bivanja. Projekt tako ni zrcalo želja konkretnega naročnika, pač pa izkorišča sredstva in veščine, s katerimi uspe izoblikovati dobro proporcioniran, izpoveden ambient z določenim značajem, ki ga skladna človeška bližina zlahka posvoji za svoj nov začasni dom. Rezultat je malo, a čutno stanovanje.
Interier: Tomaž Mächtig, Maechtig Vrhunc Arhitekti
Fotografije: Matevž Paternoster
