Pod taktirko arhitektk Maše Ogrin in Nine Vidić Ivančič se je v toplih jesenskih barvah odvijal zanimiv projekt raziskovanja in odkrivanja nesnovne kulturne dediščine slamokrovstva. Med projektom so izvedli praktično arhitekturno delavnico ter objavili koristno publikacijo, v kateri je zbrano znanje slamokrovstva.
Zamisel za projekt je nastala iz ljubezni do prostora, materialov in oblikovanja. S hitrostjo arhitekturne produkcije se ključna znanja o ročnih in tradicionalnih spretnostnih in obvladovanju materiala zanemarja in zapostavlja. S projektom Slamnata streha! pa so želeli osvetliti težje dostopna znanja, ki se pozabljajo, in ustvariti prostor, da jih prenesemo v okolje, kjer bodo dosegljiva vsem.
In zakaj ravno slama? Slama je naravni material, ki že stoletja služi tudi za pokrivanje objektov. Danes so v praksi njeno uporabo zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. V Sloveniji znanje za izvedbo strehe iz slame ohranja le še nekaj izvajalcev, zato je pomembno, da to znanje doseže čim več ljudi.
Slamokrovstvo je zavedeno v evidenco nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, zibelka slamnatih streh pa je v Prekmurju. Tam je bilo kritje objektov s slamo zaradi skromnosti bivanjskih razmer dolgo najbolj razširjen način prekrivanja streh in daje območju značilno podobo. Danes pa tovrstna stavbna dediščina in znanje o uporabi materiala tudi tu počasi izginjata. Znanje o tradicionalnem procesu gradnje se kljub priljubljenosti naravne gradnje ne prenaša na mlajše generacije obrtnikov, saj je taka gradnja dražja in zahteva več skrbi v življenjskem ciklu. Redki mojstri, ki tehniko poznajo, se starajo in obstaja nevarnost, da tovrstne tehnike popolnoma izumrejo.
Udeleženci projekta so imeli možnost spoznati in se učiti od mojstra slamokrovstva Antona Golnarja in njegovega sina Janeza Golnarja, ki je eden redkih registriranih nosilcev nesnovne dediščine slamokrovstva v Sloveniji in se še vedno aktivno ukvarja z dejavnostjo. Intervju z njim si lahko ogledate tudi v video posnetku:
Anton Golnar je udeležence spoznal s celotnim procesom kritja objektov s slamo. Prvi dan so se učili čiščenja slame na Golnarjevi kmetiji v Sovjaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Proces čiščenja je zgolj eden od petih korakov priprave slame za streho. Vse se začne pri setvi, sledijo žetev, sušenje, čiščenje, shranjevanje in na koncu prekrivanje. Drugi dan so na posestvu Makrobios Panonija pod budnim nadzorstvom vajenca Primoža izdelovali snope za streho, mojster Golnar pa jih je naučil, kako se oblikovane snope pritrjuje na strešno konstrukcijo. Šele tretji dan pa je bila streha tudi dejansko končana, ko so jo zaključili z oblikovanjem slemena ter delili svoje vtise:
Na posestvu Makrobios Panonija v Gornjih Petrovcih stojijo trije stari objekti – hlev, skedenj in hiša ter dva nova objekta, zgrajena s tehnikami naravne gradnje. Trije stari objekti so bili sprva namenjeni rušenju, a so se načrti spremenili, ko so lastniki spoznali arhitektki Mašo Ogrin in Nino Vidić Ivančič ter se odločili objekte prenoviti s sodobnim pridihom in uporabo tehnik naravne gradnje – star hlev bo postal prostor za druženje in bo prekrit s slamnato streho.
Virtualna publikacija Slamnata streha
Še več o slamokrovstvu, njegovi zgodovini in projektih, pokritih s slamnato streho, lahko izveste tudi v virtualni publikaciji >>> Slamnata streha. Publikacija je odličen prikaz tega, kako se prepletata kulturna dediščina in arhitektura ter kako tradicionalna tehnika lahko omogoča tudi moderno estetiko.
Fotografije: Jana Jocif
