Posamezne dele Slovenije je ob nedavnem močnem deževju ponovno poplavilo, medtem ko škoda, ki so jo povzročile katastrofalne avgustovske poplave, še zdaleč ni odpravljena. Tudi obeti za prihodnost niso obetavni. Ekstremni vremenski pojavi so vse pogostejši, padavine čedalje obilnejše, neurja vse bolj uničujoča, plazovi obsežnejši. Našo prihodnost bodo krojili podnebni dejavniki, prav tako pa tudi prihodnost gradnje objektov in izbire materialov.
Zaradi podnebnih dejavnikov bo treba z vso resnostjo iskati rešitve, začenši s primernim umeščanjem objektov v prostor in načrtovanjem objektov. Sploh v smislu zaščite pred poplavami in drugimi naravnimi nesrečami. Na ravni lokacije je potreben temeljit premislek o plazoviti in poplavni varnosti, prav tako pa je zaradi prihodnosti nujen razmislek o uporabi materialov. Ti bodo morali biti, če ne želimo še huje poseči v že tako občutljivo naravo, trajnostni in okolju prijazni. Kar ¾ emisij v življenjski dobi stavbe nastane med njeno gradnjo, le manjši delež ustvari gospodinjstvo. Številni rešitev vidijo v vse večji uporabi lesa v gradnji, ki ima v primerjavi z drugim gradbenim materialom (opeka, beton, jeklo) manjši ogljični odtis in je energetsko najmanj obremenjujoč. Ob proizvodnji cementa, železa in izolacijskega materiala se namreč sprosti velika količina ogljikovega dioksida. Dober primer lesene gradnje in njenega vpliva je hotel Jakarta v Amsterdamu, za gradnjo katerega so uporabili 2500 kubičnih metrov masivnega lesa, s čimer so za kar 4389 ton zmanjšali emisije CO2. To pomeni, da je odločitev o gradnji z lesom omogočila kompenzacijo emisij ogljikovega dioksida kar 655 posameznikov (posamezen Evropejec namreč ustvari 6,7 tone emisij letno). Količino lesa, ki so jo uporabili za gradnjo, pa evropska gozdarska industrija trajnostno lahko proizvede v manj kot 14 minutah.
Dokler je lesena konstrukcija suha, nima omejenega roka trajanja. Izmed vseh nesreč pa jo lahko najbolj prizadenejo prav poplave. Največja nevarnost obstaja pri skeletni oz. okvirni leseni gradnji, kjer so prostori med lesenimi konstrukcijskimi elementi zapolnjeni z izolacijskim materialom. V sodobnih objektih je izolacija pogosto izdelana iz mineralnih vlaken ali iz naravnih materialov (prosta celulozna vlakna, prosta lesna vlakna, izolacijske plošče, izdelane iz lesnih ali konopljinih vlaken, itd.). Prav izolacija, ki se napije vode, pa je največji izziv pri sanaciji lesene konstrukcije. Večina naštetih materialov je namreč zaradi velike poroznosti sposobna akumulacije velikih količin vode. Voda ostane ujeta v strukturi in počasi hlapi, s tem pa ustvarja nezaželeno vlažno okolje za vse druge konstrukcijske elemente. Če namreč les ostane vlažen dlje časa, se lahko na njem razvijejo lesne glive. Izolacijo je skorajda nemogoče zaščititi pred vdorom vlage, zato pa lahko marsikaj naredimo s hitro in primerno sanacijo. »Edini in pravilen način je, da se navlažena izolacija popolnoma odstrani iz konstrukcijskega sistema. V prvem pogledu mokro izolacijo težko posušimo, v drugem pogledu pa drži visoko vlažnost, ki jo posledično les veže nase. Če prihaja do dodatnega navlaževanja lesa, lahko tudi les postane dimenzijsko nestabilen,« opozori Željko Vene, vodja razvoja montažnih hiš v enem izmed slovenskih podjetij. Navlaženo izolacijo tako zamenjamo s suho, s tem pa preprečimo nadaljnje težave.
Po drugi strani namreč les bistveno lažje posušimo kot preostale gradbene materiale, zato je sanacija lesenih montažnih objektov po poplavah bistveno enostavnejša, hitrejša in učinkovitejša kot sanacija klasično grajenih objektov. Sogovornik ob tem opozori na številne primere dobre prakse, ki izvirajo tudi iz sanacij poplavljenih objektov v zadnjih treh desetletjih: »Na podlagi izkušenj lahko zapišemo, da konstrukcijski sistem lesene montažne hiše hitreje in enostavneje saniramo kot stene klasično grajenih hiš. Časovna primerjava sanacije po poplavi zidane hiše s sanacijo lesene montažne hiše je na podlagi izkušenj po poplavah pred 30 leti povprečno 2 meseca, za klasično zidano hišo pa najmanj 6 mesecev.«
Tehnologija gradnje lesenih montažnih objektov je v zadnjih letih močno napredovala, tako obstaja vrsta načrtnih rešitev, ki leseno konstrukcijo zaščitijo pred stikom z vodo. Eden takšnih je vihanje temeljne plošče navzgor, pri čemer se ustvari zavihek, na katerega se dvigne lesena konstrukcija in se jo tako distancira od tal. Ta postopek danes uporabljajo že številni projektanti, saj onemogoča stik lesene konstrukcije z vodo ob poplavah, s tem pa prepreči težave in poškodbe konstrukcije.
V tujini je pogosta praksa, da leseno konstrukcijo postavijo na dvignjeni platformi, s čimer omogočijo pretok vode pod objektom, obenem pa zavarujejo leseno konstrukcijo pred vlago. Koliščarji, ljudstva, ki so si ustvarila domovanja v hišicah na pilotih, so ta princip gradnje uporabili kot zaščito pred poplavami in škodljivci. Primeri so znani z najrazličnejših koncev sveta, tako iz Južne Amerike, Zahodne Afrike kot tudi Oceanije. Podoben način so v neolitski in bronasti dobi uporabljala ljudstva v Alpah in Padski nižini, ostanki t. i. kolišč pa so najdeni tudi na Ljubljanskem barju.
Tudi sicer obstaja vrsta načinov, s čimer lahko tudi montažno leseno gradnjo (in posledično izolacijo) dodatno zaščitimo pred poplavno vodo. Poleg očitnih, ki predvidevajo gradnjo na poplavno neizpostavljenih območjih. »V prvi fazi je treba prostorske načrte oblikovati tako, da se objekti ne postavljajo na poplavnih območjih. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prebojem inštalacij, ki predstavljajo kritične točke vdora zunanje vode v notranjost objekta. Objekt bi bilo smiselno načrtovati tako, da je od nivoja terena dvignjen vsaj za 30 cm (minimalno dve stopnici),« pojasnjuje Željko Vene in zaključi: »Najbolj učinkovita tehnologija za zaščito montažne lesene gradnje pred poplavno vodo bo zmeraj ustrezna konstrukcijska zaščita objekta. Objekte je treba ustrezno uvrščati na območja, parcele, upoštevati ustrezne višine terena, preboje komunalnih priključkov pravilno tesniti in ustrezno urediti odvodnjavanje meteornih voda.«
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
