V Slovenskih goricah stoji domačija, kjer že skoraj stoletje stiskajo dragoceno in dišečo temno zeleno tekočino – bučno olje. S prenovo stare domačije in dozidavo novega objekta so smelo zakorakali v novo prihodnost, hkrati pa ostali zvesti svoji tradiciji.
Zakonca Mihaela in Gorazd Kocbek pripovedujeta, da letos v Oljarni Kocbek praznujejo 95 let neprekinjenega delovanja. »Že dedek je začel z oljarstvom in mlinarstvom, vendar je leta 1962 opustil mlin za moko, oljarstvo pa smo ohranili. Po dedku je oljarstvo prevzel oče. Ko se je leta 2005 upokojil, sem jaz prevzel dejavnost,« pripoveduje Gorazd Kocbek, ki razkrije, da se domačija in oljarna nahajata v središču bučnih polj v Slovenskih goricah.
»Štajerska ponuja odlične pogoje za rast oljne buče, ki je edina od 825 vrst buč na svetu, primerna za stiskanje olja. Zaradi ugodnih razmer na tem območju je bilo prvo bučno olje v zgodovini proizvedeno v Framu pri Mariboru leta 1750. Leta 2013 smo pridobili tudi zaščiteno geografsko označbo, ki potrjuje, da je štajersko-prekmursko bučno olje uraden slovenski izdelek, registriran v Evropski uniji,« nadaljuje lastnik.
Liter bučnega olja za zidarja
V postopku stiskanja olja so ohranili tradicijo. »Tehnološki postopek pridobivanja bučnega olja s stiskanjem se od dedkovih časov ni spremenil, spremenil pa se je način trženja,« pojasnjuje gospodar. »V dedkovih časih je bila pogosta blagovna menjava. Zanimivo je, da so mojstra zidarja za celodnevno delo plačali z enim litrom bučnega olja – kar bi danes pomenilo več kot 200 evrov. V času očeta se je začela prodaja v trgovinah, mi, tretja generacija, pa smo se osredotočili na izbrane trgovine, vrhunske restavracije, visoko kulinariko.«
Arhitekturni poseg spoštljiv do tradicije
Da bi obiskovalcem na domačiji lahko ponudila več, se je družina Kocbek odločila za prenovo in revitalizacijo 172 let stare hiše ter pomožnih objektov. Načrt za prenovo in dozidavo je pripravil arhitekturni biro Plan B pod vodstvom Uroša Razpeta in Petra Vidanoskega. Arhitekta sta se osredotočila na iskanje ravnotežja med sodobnimi zahtevami in ohranjanjem obstoječega stavbnega tkiva. Petar Vidanoski pojasnjuje: »Ker je bila oljarna prvotno mlin, je bila postavljena na vodnato območje, kar je povzročalo vlago v prostorih. Prav tako objekt kot celota ni več zadostoval rasti oljarne, predvsem pa ni bilo možno sočasno izvajanje dejavnosti oljarstva in turizma. Lastnik je želel kupcem in obiskovalcem omogočiti celovito izkušnjo predelave bučnih semen v olje in druge produkte. Poleg tega se je izkazala potreba po dvigu kakovosti prostora, ureditvi prodajnih površin in ustreznih sanitarij.«
Ob prvem ogledu je arhitekte presunila zgodovina, ki jo je izžareval objekt. »V zgornjih etažah so bili shranjeni osebni predmeti prednikov, tudi fotografije. Šlo je za močan impulz, ki nas je spremljal skozi celotno pripravo in izvedbo projekta. Nemudoma smo začeli na nalogo gledati drugače in opažati povezave z lokalnim okoljem. Očarala nas je specifična barva zemlje v okolici, ki je v topli, pastelni rjavi barvi. To je bilo izhodišče za izbor osnovnega kolorita in materialov,« poudarja Vidanoski.
V stari stavbi, kjer je poleg oljarne nekoč deloval mlin, prenovljeno podstrešje ohranja duh preteklih dejavnosti, medtem ko pritličje še naprej služi stiskanju bučnega olja. V nadstropju, kjer je prej živela družina, so nastali apartmaji z zgodovinskim pridihom. Na lokaciji nekdanjega pomožnega objekta, ki je bil večkrat prezidan in v slabem stanju, so ohranili spomin nanj v obliki sodobnega prodajnega prostora. Z intervencijo so ohranili spoštljiv odnos do obstoječih objektov, zato je nova streha nižja in razgibane oblike, še izvemo od arhitektov iz biroja Plan B.
Cevi, pipa in pohištvo z duhom prednikov
V procesu prenove hiše so namerno ohranili številne avtentične elemente, ki pričajo o preteklosti domačije. Mihaela Kocbek pojasnjuje: »V delu, kjer sta imela Gorazdova babica in dedek svojo kopalnico, smo pustili stari kotliček, cevi in pipo. Prav tako smo ohranili zidno nišo, kjer je nekoč stal kip Marije.«
Poleg arhitekturnih elementov so vključili tudi zgodovinsko pohištvo: »Razstavili smo star Rexov stol iz leta 1964, ki smo ga našli pri moji prababici, ter vkomponirali še druge dele pohištva. Spalnica in dve stari omari, čudovita jedilna miza, ki se razstavi, ter originalno pripadajoči stoli so restavrirani in umeščeni v zgornje nadstropje,« dodaja lastnica.
IR-ogrevanje: kot bi nas v trenutku ogrelo sonce
Ko gre za ogrevanje, so se prilagodili specifikam starega in novega dela domačije. Gorazd Kocbek razloži: »V novem delu, kjer so prodajalna, kuhinja in degustacijski prostor, smo vgradili talno gretje, saj omogoča enakomerno toploto. V starem delu pa talno gretje zaradi lesenih stropov in dolgega odzivnega časa ni bilo optimalno, saj traja tudi po dva dni, preden tla začnejo oddajati toploto v prostor. Zato smo se odločili za ogrevanje z infrardečimi paneli (IR-paneli).Ti so hitro odzivni in jih je mogoče upravljati na daljavo, kar mi je zelo všeč.«
Znano je, da so IR-paneli najbolj učinkoviti, ko so nameščeni na stropu. Na domačiji Kocbek pa so jih v turističnih apartmajih umestili na stene. Mirko Katalenić iz podjetja Ekosen pojasnjuje: »Lastniki so želeli, da IR-paneli odražajo njihovo dejavnost z dolgoletno tradicijo, zato smo zasnovali panele, ki hkrati delujejo kot ogrevala in dekorativni elementi – umetniške fotografije. Tako smo zagotovili kompromis med estetiko in učinkovitostjo. Poleg tega celoten sistem podpira sončna elektrarna na strehi, kar povečuje energetsko učinkovitost in trajnost rešitve. Ta kombinacija zagotavlja ničelne izpuste CO₂, kar je v skladu z zelenim prehodom objektov.«
V 16 letih je podjetje Ekosen z IR-paneli opremilo približno 16.000 objektov, s čimer so pridobili zaupanje okoli 60.000 uporabnikov, kar dokazuje njihovo priljubljenost. »Ko primerjamo IR-ogrevanje z električnimi konvekcijskimi grelci, ki primarno segreva zrak, je razlika očitna. Pri ogrevanju s konvekcijo toplota hitro uide pod strop, zaradi česar nas pogosto zebe v noge. Nasprotno pa IR-paneli, podobno kot sonce, nemudoma začnejo ogrevati stene, tla, predmete, ti pa toploto oddajajo nazaj v prostor. Rezultat je prijetnejša in bolj enakomerna toplota, ki se dolgo zadrži v prostoru, tudi med prezračevanjem ali kadar so IR-paneli več minut izklopljeni,« poudari Katalenić.
Kot tempomat v avtomobilu
Vsak prostor v domu ima specifične potrebe glede temperature. Bivalni prostori in kopalnice običajno zahtevajo višjo temperaturo, medtem ko je za spalnice primernejša nižja. Kako torej zagotoviti optimalno temperaturo? Strokovnjak iz Ekosena priporoča uporabo naprednih IR SUN regulatorjev, ki jih je podjetje Ekosen razvilo v Sloveniji posebej za IR-panele. »IR SUN regulator deluje izjemno natančno. Vsako sekundo meri podatke iz prostora, zaznava odprta okna ter spremembe v stenah in vlago. Njegovo delovanje je primerljivo s tempomatom v avtomobilu – brez temperaturnih nihanj ali oscilacij. Posledično omogoča do 20-odstotni prihranek energije pri ogrevanju v primerjavi s klasičnimi regulatorji, ki delujejo z manj natančnosti.«
Dom kot hranilnik toplote
Mirko Katalenić v IR-ogrevanju vidi še druge prednosti, med njimi tudi to, da IR-paneli nimajo gibljivih delov, ki bi se kvarili, zato zlahka delujejo po 30 let in več, brez da bi potrebovali vzdrževanje, prav tako v stanovanju ali hiši, kjer so nameščeni, zanje ne potrebujemo dodatnega prostora. Ekosenov strokovnjak poudari: »Danes so priljubljeni hranilniki električne energije, a zanimivo je, da IR-ogrevanje ta koncept vpeljuje kar v vaš dom. Z akumulacijo toplote v stenah, tleh in predmetih deluje vaš dom kot hranilnik toplote. To omogoča uporabo IR-panelov v obdobjih, ko je električna energija cenejša, saj se toplota, shranjena v stenah in predmetih, sprošča tudi takrat, ko električna energija postane dražja in IR-paneli ne delujejo. Ta edinstven učinek IR-ogrevanja zagotavlja energetsko učinkovitost, ki je pri mnogih drugih sistemih ogrevanja ni mogoče doseči.«
Ključno je pravilno projektiranje ogrevanja z IR-paneli
Katalenić poudarja, da je za optimalno delovanje IR-ogrevanja ključno natančno projektiranje. »Proces se začne z ogledom objekta, strokovnim svetovanjem in pravilnim izračunom moči ter umestitvijo IR-panelov. Ob tem je pomembna uporaba kakovostnih IR-panelov, saj paneli iz običajnih trgovin, kjer ne ponudijo ogleda in svetovanja na objektu, ne dosegajo ustreznih standardov.«
Oprema z osebnim dotikom
Vrnimo se še k slikoviti domačiji. Mihaela Kocbek izpostavlja kuhinjo kot svoj najljubši prostor. »Nekoč smo uporabljali kuhinjo s skromnimi 12 kvadratnimi metri, zdaj imamo v novem objektu 30 kvadratnih metrov in veliko odlagalne površine, kar omogoča boljšo uporabnost in preglednost.«
V družabnem prostoru pa izstopajo unikatni elementi, kot sta vitrini za kozarce, ki sta ju zakonca Kocbek ročno obnovila, ter čudovita jedilna miza, izdelana iz hrastovega debla, ki je kar 30 let počivalo v zemlji na Dolenjskem, preden so ga izkopali in prepeljali na Štajersko. Po sedmih letih sušenja je lokalni mizar iz tega dragocenega lesa ustvaril pravo mojstrovino – impozantno mizo, katere masivno mizno ploščo je moralo pri postavitvi na noge držati kar osem mož.
Trata, gaj in naravni bazen
Za sprostitev in druženje družina uživa na vrtu z naravnim plavalnim bazenom in prostrano trato, ki se zaključi z jelševim gajem. Ob bazenu je terasa za uživanje, opremljena z letno kuhinjo, kjer pripravljajo družinske družabne dogodke. »Hčerka je tam nedavno praznovala rojstni dan s sošolci, ki so bili nad izkušnjo navdušeni,« pove Mihaela Kocbek o zelenem prostoru, ki tudi odraslim prinaša trenutke veselja in povezovanja.
Fotografije: Oljarna Kocbek
Sponzorirana vsebina
