V poplavi otroških igrač je težko najti takšno, ki bo z otrokom vztrajala kaj dlje kot le teden dni. Simpatični otroški šotor Oli je brez dvoma ljubljenec otrok, zaradi svoje multifunkcionalnosti pa postane pomemben sopotnik najmlajših v otroški dobi. Ideja, ki se nagiba tudi k skrbi za lepše in čistejše okolje, se je porodila industrijski oblikovalki Veroniki Rožanc.
Pri oblikovanju multifunkcionalnega šotora Oli se je ozrla na svoje otroštvo, saj je kot navihana in igriva deklica uživala v zavetju zavetišč ter skrivalnicah. Največkrat so ji skrivališče nudile odeje, ki so ustvarile kotiček, v katerem je lahko njena domišljija zaživela. Tudi dandanes imajo otroci podobne želje, zato nič čudnega, da si številni Olija izberejo za svojega dobrega prijatelja. »Ideja je nastala, ko sem brskala po svojih otroških spominih in ugotovila, da sem se kot otrok najraje igrala skrivalnice ter izdelovala zatočišča. Kot večina otrok sem jih ustvarjala iz odej, najbrž je naravno, da želimo imeti nek prostor, kjer se čutimo varne. Inspiracija za to, da se lahko po notranjih stenah šotora riše, pa je bila moja mlajša sestrica Špela, ki nam je porisala vse stene po naši hiši. Takrat je nastala ideja o varnem otroškem zavetišču – neke vrste šotoru za igro, ki malčkom omogoča tudi risanje po njegovih stranicah,« pojasnjuje Veronika.
Za zaključno nalogo v srednji šoli je tako morala oblikovati izdelek v duhu otroškega pohištva, takrat pa so jo misli odnesle v brezskrbna otroška leta. »Takrat sem se spomnila da je bila moja najljubša igra skrivalnice, ter izdelovanje “zatočišč” iz odej, ki sem jih napela preko sedežne garniture. Ko sem se pogovarjala s prijatelji so mi potrdili da so so tudi oni to najraje počeli ko so bili majhni in odločila sem se da bom to vključila v zaključno nalogo,« pojasni oblikovalka, ki se je s svojo idejo uvrstila med deseterico najperspektivnejših mladih podjetnikov prve generacije štipendistov Ustvarjalnikove Fundacije za ustvarjalne mlade. Z idejo si je prislužila tudi naziv naj mladinskega start upa in globalno odgovorne ideje, ob tem pa Veronika priznava, da je bila misel na okolje že v samem začetku pomemben člen oblikovanja Olija: »Želela sem si, da izdelek ne bi preveč obremenjeval našega okolja. Otroške igrače zelo obremenjujejo naše okolje, saj živimo v času materializma in otroci igrače hitro prerastejo oziroma jim niso več zanimive, poleg tega pa jih je večina iz plastike. Zato sem že od samega začetka želela da bi bil iz naravnih materialov, ki so prijazni otrokom, ter da je izdelek izdelan tako da raste z otrokom.«
S tem opozori na pogoste težave otroških igrač, vse prepogosto so izdelane iz poceni in nekakovostnih materialov, zaradi kratkotrajnega zanimanja otrok pa imajo zapovrh še kratek rok trajanja. Prav zato je ena izmed največjih Olijevih prednosti ta, da z otrokom raste, obenem pa je izdelan iz kakovostnih materialov, ki so obenem tudi trajnostni. »Spomnim se da sem kot majhna deklica veliko šotorov hitro prerasla ali pa strgala, ker so bili izdelani iz poliestra. Oli je igrača, s katero otrok raste in jo zlahka ne zavrže. Notranje stene so narejene iz posebnega materiala, na katerega se lahko riše, piše in enostavno pobriše. Tako lahko otrok sprosti svojo jezo oziroma krepi svojo ustvarjalnost. Ko otroku ni več do igre v šotoru, lahko pa odstrani konstrukcijo, obrne zgornjo podlago za risanje in pridobi udobno dekico, spalno vrečo, ki ga bo spremljala vedno in povsod. Ko postaneš velik, pa ga uporabljaš kot naslonjač, « pojasni vlogo multifunkcionalnega šotora tudi v kasnejših obdobjih otrokovega odraščanja.
Tudi sama oblika, za katero je Veronika izbrala motiv kita, je simbol okoljskega ozaveščanja. Prebivalci morja, vse prevečkrat delčke plastike, ki plavajo po gladini, zamešajo za hrano, zaradi česar poginejo. »Že kot majhna deklica sem bila zelo okoljsko zavedna in sem že takrat vse okoli sebe opozarjala na problem odpadne plastike, ki sem ga zasledila ob ogledu dokumentarnega filma o ribah in kitih, ki to plastiko pojedo in umrejo. Začela sem raziskovati zakaj so kiti tako posebni. Kot ljudje so tudi kiti zelo čustvena bitja in edini poleg nas so sposobni občutiti vseh pet čustev. So tudi zelo srčni; svojim ranjenim prijateljem, na primer, pomagajo tako, da jih vlečejo na površje, kjer lahko dobijo dovolj zraka in tako preživijo. Vse to me je navdušilo in odločila sem se, da naredim šotor, ki bo videti kot kit, saj ravno te lastnosti najbolj manjkajo sodobni družbi,« pojasni Veronika, ki ji je bil velik izziv preskok od ideje, ki je nastala v njeni glavi, pa do končnega izdelka. Seveda je potrebovala tudi ime, po katerem bi bil šotor dobro poznan. Ideja se je porodila povsem spontano: »Lahko bi rekla da je ime prišlo na dveh nogah. Želela sem si da bi bilo ime kratko in enostavno za izgovoriti pri nas in v tujini. Ko je bil izdelan prvi prototip Oli-ja v naravni velikosti smo ga imeli postavljenega sredi dnevne sobe. K nam na obisk je prišel majhen fantek in je rekel: “Veronika to je pa res otroška ljubka igrača”. Ko sem premetavala njegove besede po glavi sem dobila ime«
Oli se je predstavil tudi v sklopu Top idej na jesenskem sejmu Ambienti in bil deležen navdušenih vzklikov otrok ter zadovoljstva s strani staršev. »Otroci so nad Oli-jem navdušeni. Pritegne jih že zaradi velikosti in drugačnosti. Ko odkrijejo vse funkcije, ki jih šotor ponuja, pa sploh ne želijo ven. Staršem je všeč, ker se otroci sami zabavajo, brez pametnih napravic. Všeč pa jim je tudi vizualni izgled šotorčka, ki oplemeniti stanovanje in služi tudi kot dekorativni element,« zaključi oblikovalka, ki se že podaja novim izzivom naproti, ki pa naj »zaenkrat ostanejo še skrivnost.«
Več: Oli
Foto: arhiv oblikovalke
