Ko sta se lastnika 80 let stare stanovanjske hiše na Bledu lotila temeljite prenove, sprva nista predvidela, da bi objekt razširili. Danes pa se hiša ponaša z zanimivim, modernim prizidkom, ki je oblikovno in slogovno usklajen s hišo. V njem sta prostorna jedilnica in kuhinja, ki ponujata izjemen pogled na panoramo Julijskih Alp.
»To je moja rojstna hiša, zgrajena je bila leta 1935. Tukaj je mama živela do leta 1984, potem je bila hiša bolj ali manj prazna. Z ženo sva zgoraj uredila vikend, ampak hiša je začela propadati in se je bilo treba odločati, kaj narediti. Ali prodati ali pa obnoviti. Jaz sem bil sicer zadovoljen v Ljubljani, kjer smo imeli lepo stanovanje, žena pa je hotela priti sem, ker je rada na tleh. No, seveda, zmagala je žena,« pogovor z nami začne lastnik Tomaž Guzelj ter doda, da so ljubljansko stanovanje v 8. nadstropju stolpnice prodali in začeli s kompletno obnovo hiše in potem še vrta.
Sprava prizidek ni bil v načrtu, a ker sta se lastnika odločila, da hišo do konca podkletita (podkletena je bila namreč samo do polovice), se je na mestu, kjer je bager ob hiši skopal jamo, pokazala možnost razširitve. Jame niso zasuli, ampak postavili zidove do prve plošče, zatem pa se obrnili na arhitekta Gašperja Demšarja, ki je pripravil zasnovo prizidka.
»Lastnika sta želela to svoje pritličje razširiti. Spomnim se prve skice, ki sta jo že imela pri sebi, z nadaljevanjem obstoječe strehe. Ko smo tisto malo bolj natančno pogledali, smo potem ugotovili, da ob eni od sten niti stati ne bi mogli. Tako se je potem začela ta zgodba razvijati,« se spominja Demšar. S sodelavcem Miho Mačkom sta želela doseči nekaj več kot le tipičen slovenski prizidek, ki bi bil kot kocka pripet k hiši, namesto tega sta ustvarila modernistično oblikovan lebdeči kubus na podstavku, ki estetsko in oblikovno dopolnjuje hišo ter jo uravnoteži.
»Na eni strani ta stara hiša, bolj hermetična, zaprta, z manjšimi okni. In na drugi strani naša želja, da ta paviljon umestimo v krasen vrt, ki ga je potem nadgradil tudi krajinski arhitekt Gregor Vreš s svojimi sodelavci. Na eni strani ta čvrstost hiše, na drugi strani pa smo želeli s tem lebdenjem poudariti to lahkotnost celotnega volumna,« razmerje med hišo in prizidkom slikovito opiše Demšar.
Prizidek s svojo odprtostjo in z velikimi panoramskimi okni omogoča fantastičen pogled na pokrajino, na Julijske Alpe, ter je v celoti povezan z vsemi elementi hiše, tudi z nadstreškom za avtomobile.
»Tukaj se vidi tendenca, da bi celostno obravnavali celotno zemljišče, stari objekt, novi objekt. In je bila edina logična varianta ta, da oblikovanje s paviljonom nadaljujemo tudi na nadstrešnico za avto in v sodelovanju s krajinskim arhitektom smo potem tudi tlakovno uskladili zunanjo ureditev. Od tod tudi to, da so detajli, barve, materiali na nadstrešnici sorodni ali pa podobni temu, kar je videti na prizidku,« doda Miha Maček ter naniza še nekaj splošnih nasvetov in pravil, ki jih velja upoštevati pri načrtovanju prizidkov. Predvsem svetuje, da ne smemo misliti samo na izvedljivost in finance. Dobro se je obrniti na strokovnjake, ki poskrbijo za izboljšave osnovne ideje, obravnavajo vse dejavnike in znajo kvaliteto bivanja s prizidkom dvigniti na višji nivo.
Predvsem pa je potem potrebno nepremičnino s prizidkom vred tudi vzdrževati, kot to vestno počneta lastnika hiše na Bledu: »Ja, moje izkušnje so take, da je treba vzdrževati. Kdor se spozna malo na fiziko, ve, da zakon entropije deluje tako, da kar človek zgradi, vse propade. In moraš dodajati energijo, če hočeš, da stvari obstanejo. In moje izkušnje so take, da je notranjost treba beliti na pet let, najkasneje. Stvari propadejo, če ne vzdržuješ,« zaključuje Tomaž Guzelj.
Arhitektura: Demšar arhitekti (Gašper Demšar, Miha Maček)
Fotografije: Blaž Jamšek
