V oddaji Ambienti in na naši spletni strani smo vam predstavili že številne prenove, ki vedno znova navdihujejo. Iz kamnitih, butanih ali lesenih hiš, nekoč na robu propada, ponovno veje toplina doma. Kašče in skednji so postali prostorna, sodobna bivališča, kmetije pa so oživele kot turistične destinacije. Seveda vas zanimajo praktični nasveti o tem, kdaj in kako se lotiti prenove ter kakšen finančni okvir je zanjo potreben. Tukaj so odgovori:
Naša stanovanjska arhitektura ima bogato zgodovino – od tradicionalnih kmečkih hiš in podeželskih palač do tipskih stanovanjskih objektov iz druge polovice 20. stoletja. Ti objekti so del naše identitete, zato se Slovenci vedno pogosteje odločamo za njihovo prenovo namesto rušenja. Njihova obnova ne pomeni le modernizacije, temveč tudi ohranjanje tradicije in duha kraja ter podaljšanje njihove življenjske dobe za prihodnje generacije.
Kdaj?
Kdaj ima prenova večji smisel kot novogradnja? Pogosto odloča zgodovinska ali sentimentalna vrednost objekta – takšne stavbe v sebi nosijo generacijske spomine.
Poleg tega pa prenove ponujajo zanimivo alternativo novogradnji, sploh, če nas omejujeta čas in proračun. Adaptacija objekta je hitrejša, v času prenove pa lahko v njem pogosto tudi bivamo. Investicija je lahko postopna, kar pomeni, da družinskega proračuna ne obremenimo naenkrat, temveč prenovo izvajamo skladno s finančnimi zmožnostmi.
Kako?
Vsaka prenova je edinstvena kombinacija želja lastnikov, zakonodajnih okvirov, projektantske spretnosti in finančnih možnosti. Ključno pa je, da jo načrtujemo celostno – tudi če jo izvajamo postopoma.
Najprej poskrbimo za funkcionalnost. Tloris prilagodimo sodobnemu življenju, povečamo okenske odprtine za več naravne svetlobe, dodamo prizidek ali nadstropje. S temi posegi ne izboljšamo le bivalnega udobja, temveč tudi povečamo vrednost nepremičnine.
Sledi energetska prenova, ki bo poskrbela za boljšo kakovost bivanja: nič več vlage in plesni, ki škodujeta zdravju, nič več previsokih stroškov ogrevanja in hlajenja, ki obremenjujejo družinski proračun. Najprej saniramo energetsko potratne elemente – zamenjamo okna, izoliramo fasado in streho. Ti posegi lahko zmanjšajo toplotne izgube za več kot polovico, kar se takoj pozna v večjem bivalnem udobju: pozimi topleje, poleti hladneje, brez prepiha ali mrzlih sten.
Ko je stavba energetsko manj potratna, lahko naslednji korak usmerimo v optimizacijo virov energije. Sončna elektrarna, toplotna črpalka, hranilnik elektrike ali domača polnilnica za električni avto so naložbe, ki dolgoročno prinašajo prihranke. Ključ je v pravilni zasnovi – če proizvedeno energijo maksimalno izkoristimo, lahko pokrijemo celotne stroške bivanja, ogrevanja, hlajenja in mobilnosti. Tako se zavarujemo pred nihanjem cen energentov in si zagotovimo večjo finančno varnost.
Standardne rešitve
Pri objektih iz druge polovice 20. stoletja je prenova relativno preprosta. Lastniki se pogosto odločijo za povečavo okenskih odprtin, razširitev z novimi bivalnimi površinami oziroma reorganizacijo obstoječih površin ter nadgradnjo toplotne izolacije. Poudarek je tudi na izboljšanju energetske učinkovitosti z uporabo sodobnih tehnologij, kot so pametni sistemi ogrevanja, prezračevanja in senčenja. Ko je prenova zaključena, od originalnega objekta navadno ostanejo le nosilne stene, mi pa smo si v kratkem času in s standardiziranimi rešitvami, podobnimi tistim pri novogradnji, podvojili življenjsko dobo objekta – in ne nazadnje tudi njegovo vrednost.
Nestandardne rešitve
Prenova objektov, ki so pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zahteva večjo skrbnost. Ohranjanje avtentičnih elementov, kot so ganki, kamniti portali in stara lesena okna, je bistvenega pomena. A to ne pomeni, da ni standardiziranih rešitev – so, le da so vsakič prilagojene zahtevam objekta. Mednje spadajo troslojna zasteklitev v videzu tradicionalnih oken s križi, notranja izolacija z naravnimi materiali in sodobni sistemi ogrevanja, ki ne posegajo v vizualno podobo objekta. Tak objekt po navadi dopolnimo z opremo, ki kombinira sodobne elemente s tradicionalnimi, ne pozabimo pa tudi na lepo ureditev okolice, v kateri bo objekt spet zasijal v najlepši luči.
Prav posebna kategorija pa je preobrazba starih gospodarskih objektov v bivalne. Stare kašče, hlevi in skednji ponujajo edinstvene prostorske možnosti – odprte tlorise, visoke strope in masivne nosilne konstrukcije. Pri takšnih prenovah smo manj omejeni s smernicami ZVKD-ja, zato lažje združujemo staro in novo. Lastniki se pogosto odločijo za ohranjanje originalnih detajlov, kot so lesene ali kamnite konstrukcije, medtem ko se dodajajo sodobni elementi, ki zagotavljajo udobno bivanje. Takšni projekti zahtevajo premišljeno načrtovanje, vendar prinašajo ene najbolj izjemnih bivalnih rešitev.
Cena
Ocena stroškov prenove je pogosto nepredvidljiva, saj stare stavbe skrivajo številna presenečenja. Kljub temu je prenova običajno cenejša od novogradnje, saj lahko ponovno uporabimo velik del obstoječe konstrukcije. Postopnost prenove omogoča, da stroške razporedimo skozi daljše obdobje.
Energetska prenova hiš je še dostopnejša zaradi ugodnih bančnih kreditov za energetske prenove po fiksni obrestni meri, ki so lahko ugodnejši od ostalih posojil. Tako lahko velik del investicije pokrijemo z ugodnim financiranjem, stroške pa sčasoma povrnemo z nižjimi računi za energijo.
S prenovo pa ne vlagamo le v trenutne prihranke, ampak tudi v vrednost nepremičnine. Naš dom tako postane naložba v prihodnost, ki se obrestuje ‒ ne le finančno, ampak dolgoročno z ustvarjanjem bolj zdravega, trajnostnega in skladnega prostora za prihodnje generacije.
Fotografije: Rezidenca Korman, Vid Plevnik, Miran Kambič
Sponzorirana vsebina
