Ali svoj vrt še vedno delite na zelenjavnega in cvetličnega? Napaka. Nekatere cvetnice so namreč odlične spremljevalke zelenjadnic, sploh, če jih posadimo v isto gredo. Strokovnjaki zagotavljajo, da ta strategija na naraven način poveča vaš pridelek in ohranja zdravje vaših rastlin.
Kombiniranje zelenjavnih in cvetličnih gred ima več pozitivnih učinkov:
- žive barve in prijetne vonjave bodo povečale število opraševalcev – metuljev, čebel, hroščev ipd. S tem se poveča možnost, da se oprašijo prav vsi cvetovi vaše plodovke,
- nekatere cvetnice na naraven način – z vonjem ali naravno prisotnimi kemikalijami – odženejo številne vrtne škodljivce, od polžev pa do uši;
- druge cvetnice pa privabljajo plenilce (od drugih insektov in ptic pa do plazilcev, dvoživk in celo manjših sesalcev), ki se hranijo z ličinkami in manjšimi insekti, ki škodujejo vašim rastlinam;
- visoke cvetlice, kot so na primer sončnice, lahko pred poletno pripeko zastrejo bolj senceljubne zelenjadnice;
- nižje, a goste posejane cvetlice pa senčijo prst med rastlinami, preprečujejo izhlapevanje vode ter izpiranje hranilnih snovi;
- enoletnice lahko jeseni, ob pospravljanju vrta, enostavno zagrebete nazaj v gredo in poskrbite, da se vse hranilne snovi do naslednje pomladi vrnejo v prst;
- vaš zelenjavni vrt pa bo z mešanjem barv, višin in vonjav postal enako privlačen kot vaša cvetlična greda.
Katere rastline so primerne za zasaditev na zelenjavno gredo?
Če se mešanja cvetlic in zelenjadnic lotevate prvič, je lažje, če izberete enoletnice – zanje je lažje skrbeti in po navadi obilno cvetijo. Hkrati boste lažje spremljali rezultate sobivanja in prilagodili svoje grede naslednje leto.
Vseeno pa bodo avtohtone trajnice privabile več žuželk, a z njihovim sajenjem bodite previdnejši, saj boste morali zasnovo vrta tudi v prihodnje prilagajati njihovi rasti. Trajnice tako raje posadite na rob ali v bližino grede, a nikar jih iz zasnove ne izpustite popolnoma!
Ko izbirate cvetlice, ki jih boste posadili, se pozanimajte o času cvetenja (čas naj sovpada s cvetenjem vaših plodovk), pa glede njihovih potreb po zalivanju, osončenju ipd. Tako kot pri načrtovanju zelenjavnih gredic bomo tudi v tem primeru iskali najboljše sosede.
Priporočamo predvsem naslednje rastline:
- boraga ali boreč zelo privlači čebele in druge opraševalce; rastlina raste hitro, lahko jo posejemo neposredno na gredico, njene liste in cvetove pa lahko dodamo tudi v našo solato;
- vrtni ognjič odganja določene vrste hroščev in gosenic; hkrati pa je odlična vaba za listne uši;
- kozmeja bujno cveti in poleg opraševalcev privlači tudi veliko dobrodejnih insektov – na primer bogomolke, pikapolonice in tenčičarice – ki se hranijo z ličinkami in manjšimi insekti, na primer z listnimi ušmi in gosenicami,
- sivkin vonj odganja številne insekte in pajkovce (med drugim tudi klope), in ostale vrtne nadloge, na primer miši,
- žametnice so ene najbolj cenjenih spremljevalk zelenjadnic, saj odganjajo škodljivce nad zemljo in pod njo. Odganjajo zajce, hrošče, uši in gosenice. Njihove korenine sproščajo posebno kemikalijo, ki ubija gliste pod zemljo,
- dišavnice in začimbnice: posadimo jih blizu vrta ali pa kar na gredico (bazilika je zelo dobra soseda paradižniku, medtem ko mete raje ne sadimo med gredice, ker se grozno rada razraste, v premokri prsti pa je nagnjena tudi h koreninski gnilobi). Močne vonjave zelišč bodo odgnale številne škodljivce, med drugim tudi komarje in muhe.
Kako jih posaditi?
Pred sajenjem ali sejanjem se nujno podučimo o potrebah posamezne rastline, o njihovi višini in potrebah po soncu. Praviloma posadimo višje rastline na vzhod in sever zelenjavne grede, nižje rastline pa proti jugu in zahodu. S cvetnicami lahko obkrožimo gredo, ločimo gredice, še najlepše pa bo, če jih posejemo na redko med sadike zelenjadnic.
Sadimo z mislijo na stalno cvetenje:od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni. Ne le, da si bomo tako celo leto lahko odpočili oči na našem čudovitem zelenjavno-cvetličnem vrtu, pač pa bo to pomenilo stalni vir hrane za čebele, ki so z velikimi monokulturnimi polji ter manikiranimi tratami izgubile velik del svojih pašnikov.
Ne pozabimo, da je dobro načrtovanje le del procesa, ostalo pa je v intuiciji: kombinirajte barve vaših zelenjadnic (npr. rdečih paradižnikov, rumenih bučnih cvetov ipd.) s komplementarnimi ali sorodnimi barvami in tako ustvarite pisano platno po svoji meri.
Eksperimentirajte in opazujte
Ker je vsak vrt – glede na njegovo lego, osončenost, tip prsti in bližnje ekosisteme – svet zase, preprostega recepta za uspešno gojenje pridelkov ni. Zato mora biti vaš vrt konstanten eksperiment v obliki in zasaditvah, v barvah in materialih. Pridelek lahko zasadite v visoke grede in okoli njih posadite cvetnice; le-te lahko na vrt vnesete v posodah in jih po potrebi premikate med gredicami; lahko jih prosto posejete; lahko jih zasadite v trikotne grede … Nato pa opazujte in si zapisujte rezultate.
Narava je samoregulativna in kot taka zagotavlja najboljše rezultate
Vsekakor pa se morate zavedati, da z vnašanjem rastlinske raznovrstnosti v vaš vrt vnašate tudi celoten nov ekosistem: od novih plenilcev do opraševalcev. Zato velja biti v tem primeru dobršna mera potrpežljivosti, preden se poslužimo pesticidov, ki lahko v ta ekosistem vnesejo več škode kot koristi.
S tem, ko smo na naš vrt zasadili tudi cvetlice, pa smo že korak bližje k vrtu po osnovah permakulture – k vrtu, ki posnema naravne ekosisteme in s tem zagotavlja naravno in samoregulativno okolje ter s tem zdrav in obilen pridelek.
Fotografije: Pinterest
