Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 7. junija 2021, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji.
V zadnjem letu smo imeli priložnost intimneje spoznati in občutiti naše vsakdanje prostore – (nezadostna) stanovanja, (izpraznjene) trge, (zaradi epidemiološke situacije zaprte) javne prostore. Prepoznali smo njihove pomanjkljivosti in se zavedli njihovih prej samoumevnih kvalitet. Tako za prve kot za druge so krivi oziroma zaslužni arhitekti. Zato je pregled aktualne arhitekturne produkcije, ki ustvarja skupni prostor tudi za prihodnje rodove, še tako pomembna; njihova evaluacija in kritika pa – za vzpostavitev čim višjih standardov tudi v prihodnosti – nujna.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje tri vrste odličij: Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličje za najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Plečnikovo medaljo podeljujejo za aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Spodbuda za kakovostno delo je prepoznana v Študentskem priznanju.
Letos je komisija soglasno podelila Plečnikovo nagrado in štiri Plečnikove medalje. “Iskali smo projekte in dela s samosvojo in jasno izraznostjo, ki odstopajo od žal prevečkrat prisotne generičnosti slovenske arhitekture oziroma slovenskega grajenega prostora, pozorni pa smo bili tudi na tisto, kar ni pričakovano, kar je drugačno, kar je skrito na prvi pogled in se odkrije šele, ko dobro pogledaš, kar ustvarja dialog v družbi in kar doprinaša h kritičnemu razmišljanju o prostoru,” zapiše komisija, ki si je v živo ogledala tudi 10 projektov, uvrščenih v ožji izbor. “Na terenu smo poslušali uporabnike, lastnike, ravnatelje, pa tudi naključne mimoidoče. Skoraj vsi vprašani so bili navdušeni in entuziastični nad novimi prostorskimi ureditvami, v svojih hišah radi živijo in nove prostore z veseljem uporabljajo. Seveda je kakšen sogovornik spotoma dodal tudi kakšen kritičen komentar, kar je razumljivo, saj ne gre pričakovati, da bo arhitektura vsem enako všeč in nihče ne bo imel pripomb.”
“Po opravljenem procesu razprav, ogledov, primerjav in argumentiranja imamo kot žirija mešane občutke. Glavni vtis je, da je sodobna slovenska arhitekturna produkcija kvalitetna, a v precej ožjem segmentu, kot bi si želeli. Nekaj projektov je izjemnih, nekateri so imeli velik potencial v svoji začetni premisi, ki pa je projektantom ni uspelo do konca ustrezno realizirati. Kar nekaj projektov je na videz vizualno zanimivih, v drugih segmentih pa so tudi zelo nepremišljeni ali celo preveč formalistični. Precejšno število projektov pa je tudi zelo generičnih, navadnih, neizrazitih in nedodelanih, ki sledijo zgolj trenutno sprejetim trendom in se s specifičnostjo svoje naloge niti konceptualno in niti formalno inovativno ne ukvarjajo. Zato so nagrajeni projekti toliko bolj vredni in pomembni.”
“Izbrani nagrajeni projekti, ki gradijo jasno identiteto svojega posega, izhajajo in nadgrajujejo obstoječe, sledijo klicem po prenovi in ne rušitvi, razmišljajo o tem, kako narediti več in bolje s tem, kar že imamo, in ne graditi nujno na novo, v prostoru pa vzpostavljajo nove odnose, ki omogočajo vidnost in vključenost posameznih skupnosti, njihovo aktivno udeležbo in dostopnost družbenih prvin vsem,” zaključi strokovna komisija v sestavi, ki so jo sestavljali Matija Bevk, Martina Malešič, Boris Matić, Matej Nikìč in Rok Žnidaršič.
Plečnikova nagrada: Tržnica Ptuj
Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič, Zala Likavec Perovšek (arhitektura) in Ana Kučan, Luka Javornik (krajinska arhitektura)
“Projekt Tržnice Ptuj presega okvire svojega imena. Ne gre samo za vzpostavljanje programa nove tržnice v mestu, temveč za celovito prenovo odprtega javnega prostora mesta Ptuj. Trg, tržnica, ulica, prostor srečevanja, oblikovanje robov, vzpostavljanje meril prostora, zaključevanje robnih situacij, sobivanje različnih programov itd., so elementi in vsebine, s katerimi se projekt ukvarja,” obrazloži komisija in doda: “Glavni nagrajeni projekt je ob vseh navedenih kvalitetah rezultat javnega arhitekturnega natečaja. S svojo uspešnostjo tudi tokrat pritrjuje temu, da je javni arhitekturni natečaj bistvo in steber uspešnih ter kvalitetnih arhitekturnih produkcij v državi – je nujen in neobhoden instrument, ki zagotavlja kvaliteto oblikovanja prostora.”
Plečnikova medalja za aktualno realizacijo: Zavod za gluhe in naglušne, Ljubljana
Maruša Zorec, Ana Merklin, Uroš Rustja in Martina Tepina
“Čeprav gre za prenovo obstoječega kompleksa v slabem stanju, dozidavo in nadzidavo, fazno gradnjo in razmeroma nizko investicijo, skratka tipično situacijo naše realnosti, je naloga izpeljana z veliko odgovornostjo,” zapiše komisija v obrazložitvi. “Nova intervencija kot dopolnitev velikega obstoječega kompleksa med seboj povezanih stavb različnih kvalitet, s svojo pojavnostjo, predvsem pa notranjo prostorsko organizacijo, materialnostjo in vizualno povezanostjo postavlja povsem nove standarde za ta zavod kot tudi za izobraževalne institucije v državi na splošno. Projekt dokazuje, da je z razmeroma skromnimi sredstvi mogoče ustvariti izjemne kvalitete, če za tem stoji skrben arhitekturni premislek.”
Plečnikova medalja za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture: Prenova mežnarije in stalna postavitev razstave na Svetem Urhu pri Ljubljani
Jurij Kobe in Maja Kovačič
“Težke teme druge svetovne vojne, ki so še posebej v nekdanji Ljubljanski pokrajini še danes prisotne, se avtorja dotakneta na način, da ne ponujata lastne interpretacije in sodbe, temveč ustvarita posvečeno vzdušje, ki obiskovalcem omogoča močno prostorsko izkušnjo in nevsiljivo nagovarja k premisleku. Novi posegi v prostor vnašajo posebno napetost in posvečenost. Kljub navidezni samoumevnosti takšnega posega je ravno to tista kvaliteta, ki razlikuje ta projekt od drugih sorodnih nalog v zadnjih letih,” obrazloži komisija.
Plečnikova medalja za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike je šla v roke arhitektki Petri Čeferin za knjigo The Resistant Object of Architecture. A Lacanian Perspective; Plečnikova medalja za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture multidisciplinarni Skupini Nonument (Neja Tomšič, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Nika Grabar), ki se ukvarja s skritimi, zapuščenimi, nezaželenimi in propadajočimi stavbami, spomeniki in javnim prostorom, katerih simbolni pomen se je zaradi sprememb političnega ali družbenega konteksta spremenil ali celo izničil. Plečnikovo študentsko priznanje pa je prejel Rok Primažič za magistrsko delo Strukture sobivanja – projektno študijo tipologije ljubljanskih študentskih domov, povezanih z mestom.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
