Z Mašo in Denisom do sanjskega doma – 4. del: izvedba inštalacij

V naslednjem koraku gradnje so dokončno uredili streho in fasado, nato pa se posvetili notranjosti. Če bi se Maša in Denis v prihodnosti odločila za namestitev sončne elektrarne, je osnova za namestitev na streho že pripravljena.

Doslednost pri organizaciji del je ključ do uspeha

Po najbolj vznemirljivem delu postavljanja ovoja hiše, ko na temeljni plošči zraste oblika bodočega domovanja, se dogajanje premakne za štiri stene, kjer dobro uigrane ekipe izvajalcev poskrbijo za vse, kar potrebuje moderna hiša. Maša in Denis sta zapletene postopke strojnih in električnih inštalacij spremljala od blizu, s skoraj vsakodnevnimi obiski gradbišča.

Strojniki so hišo prevzeli prvi, pove Denis: »Najprej tri ali štiri dni ni bilo nikogar na objektu, nato pa so prišli strojniki in začeli s strojnimi inštalacijami. Všeč mi je bilo, da so bili med delom edini izvajalci na objektu, saj tako recimo električarji in strojniki drug drugemu niso v napoto. Vidi pa se tudi odlična organizacija del, saj vsakdo ve, kaj mora biti v določenem trenutku narejeno, prav tako je material, ki ga potrebuje naslednja ekipa, na gradbišču vedno že dan prej. Za strojniki so prišli električarji, ki so bili tu tri tedne…«

»… takrat je hiša res izgledala prav strašno,« vskoči Maša. »Povsod same luknje in iz vsake luknje cel kup kablov. Električar se je spraševal, ali bodo trije kilometri kabla sploh dovolj, čeprav hiša ni tako velika, 140 kvadratnih metrov ima.«

»Za električarje je postopek toliko bolj zapleten, ker gre za pametno inštalacijo,« nadaljuje Denis. »Takoj sem ugotovil, da bi se zadeve težko lotil sam. Čeprav imajo Lumarjeve hiše v stenah cevi, skozi katere lahko električarji povlečejo kable, je električna shema tako razvejana, da je trajalo tri tedne, preden je bilo delo končano. Za njimi so se vrnili strojniki, potem so prišli delavci, ki so s ploščami zaprli strope, nato pa še pleskarji.«

Kaj vse vključujejo strojne inštalacije?

»Strojna inštalacija vključuje napeljavo vode in deževnice, grobe razvode in napeljavo cevi za toplotno črpalko. Ta je zelo pomembna, saj se z njo vse začne bolj temeljito sušiti,« pove Denis. »Med nalogami strojnikov so tudi napeljava rekuperatorja; prezračevalnega sistema za dovod in odvod zraka, in cevi za talno ogrevanje. Slednjega v prvi fazi niso mogli narediti, saj bi električarji te cevi lahko poškodovali, zato so se morali za njimi še enkrat vrniti, po tem pa so zalili še tlake.«

Maša pove, da z zalivanjem tlakov hiša dobiva drugačno podobo. »Za to imajo poseben sistem, stroji so stali zunaj, tlake pa so zalili po cevi, ki je bila napeljana v hišo. Takrat se tla lepo poravnajo in šele vidiš, kako bo zares videti prostor, ko za tem delavci zaprejo strope, pa še toliko bolj. Prav tako pustijo utore za zavese in podobno, ostanejo torej le še podrobnosti.«

Denis znova poudari, kako pomembno je imeti izdelano idejo o prostoru, še preden so dela končana. »Po prvem beljenju ostanejo samo še kabli, ki visijo s stropa, in nekaj cevi v jedilnici. Zato bi svetoval vsem, ki se lotevajo gradnje hiše, da vnaprej razmislijo, kje bodo vsa svetila in podobne stvari, kot so na primer vtičnice, USB-vtičnice ali LED-utori.«

Izbira toplotne črpalke ni bila težka

Toplotne črpalke se razlikujejo glede na tip hiše, zato je prava izbira odvisna od kvadrature, postavitve in izolacije. Denis in Maša s tem nista imela veliko dela, saj ima Lumar ob izračunu optimalne porabe pravo toplotno črpalko za njuno hišo že v ponudbi. »Za najino hišo, ki ni med najmanjšimi, potrebuješ dovolj zmogljivo toplotno črpalko, to pa so nama pri Lumarju zagotovili,« nam zaupa Denis.

»Kar se tiče ogrevanja, pa tako ali tako šteje vse – kakšna okna izbereš, kakšna je streha, izolacija, tla, in ali prezračuješ s prezračevalno napravo, ki skrbi, da se energija ne izgublja,« doda Maša. »To seveda vpliva na stroške gradnje, vendar pa potem privarčuješ na dolgi rok. Poznam zgodbe, ko so ljudje klicali na elektro podjetje, ali so jim res poslali pravo položnico, ker se jim je zdela tako nizka. Zlasti zdaj, ko se energenti dražijo, so vložki v energetsko učinkovitost res pametna odločitev.«

Pametna hiša za praktičnost, varnost in udobje

»Ideja pametne hiše je, da hiša dela namesto tebe, da se odziva na tvoje navade. Ko se na primer poleti popoldan po kosilu zlekneš pred televizijo na kavč, hiša to zazna in spusti žaluzije, da ti sonce ne sveti v oči. Saj ni težko vstati in pritisniti gumba, ampak to so malenkosti, ki ti olajšajo življenje. Glavna razloga za pametno hišo pa sta varčnost in varnost. Ko v hiši ni nikogar, gre hiša ‘v spanje’, in tako ne porablja energije po nepotrebnem, delujejo samo toplotna črpalka, hladilnik in zamrzovalnik. Če gremo za dva tedna na počitnice, lahko ogrevanje izklopimo in ga prižgemo šele na poti domov ter se tako vrnemo v topel dom,« pripoveduje Denis.

Maši sta všeč praktičnost in varnost. »Hiša te opozori, če je prišlo do poplave ali požara, če nekdo vlomi ali se razbije steklo, se sproži alarm. Obenem pa gre tudi za vsakdanje reči, ko greš od doma in nisi prepričan, ali si zaprl vrata balkona in ugasnil pečico ali likalnik, lahko vidiš, ali so vsa vrata zaprta, prek pametnih vtičnic pa lahko pečico in likalnik dejansko izklopiš.«

»Imava tudi vremensko postajo, ki jo lahko sprogramirava tako, da pri hitrosti vetra 60 ali 80 kilometrov na uro dvigne žaluzije, da jih veter ne skrivi, ali pa jih samodejno pospravi, če je velika možnost toče, in podobno,« pove Denis. »Hiša je vezana tudi na okolico, senzorji za vlago recimo sporočajo namakalnemu sistemu, če je travnik dovolj zalit.«

Žaluzije, ki se ob glasbeni spremljavi dvignejo z jutranjo budilko, in nastavljivi slog osvetlitve za različne priložnosti so še dodatne funkcije njune pametne hiše, toda kako sta se pravzaprav odločila zanjo?

»Pametna hiša je bila Denisova ideja,« pove Maša. »Jaz sem sicer malo bolj konservativna, toda če je kaj res dobro, se seveda ne branim. Ogledala sva si ponudbe, spraševala naokrog in ugotovila, da so pri Lumarju najbližje najinim idejam. Z njihovim električarjem smo projektirali celotno pametno napeljavo.«

Izvedba na ključ – da ali ne?

Preden sta se Maša in Denis odločila za montažno gradnjo, sta si ogledala tri montažne hiše, od katerih sta se dva lastnika odločila za naročilo del le do tretje gradbene faze. »To pomeni dokončanje objekta od zunaj, za vse druge inštalacije pa moraš potem poskrbeti sam. V objektu torej še ni ploščic, ni parketa, ni stopnic, ni toplotne črpalke,« pojasni Denis.

»Vsi so rekli, da če bi se lahko odločili še enkrat, bi vzeli gradnjo na ključ,« nadaljuje Maša. »Cenovno so bili na koncu na istem, trajalo je dlje, pobralo pa jim je tudi veliko živcev. Kadar delaš sam, si tudi hitreje rečeš, ‘ah, bo že, saj je dobro’, medtem ko lahko pri gradnji na ključ pričakuješ kakovost.«

Maša in Denis menita, da bi sama zelo težko organizirala ekipe izvajalcev, ki so pod Lumarjevo taktirko skoraj brezhibno uigrani.

Dva nadzornika za odličen rezultat

Poleg Lumarjevega vodje gradbišča sta imela Maša in Denis tudi svojega nadzornika, saj je po zakonu treba nadzorovati izkop za gradnjo temeljev, česar sta se lotila v lastni režiji. Kljub temu pa se jima dva nadzornika nista zdela prav nič odveč.

Maša pojasni: »Lumar ima svojega vodjo gradbišča, ki preverja, kako poteka delo in vse skupaj organizira, hkrati pa komunicira z nama, da sva vedno na tekočem, kaj se počne in kako. Midva imava ob strani tudi svojega nadzornika, ki komunikacijo še dodatno olajša, saj se na določene stvari spozna bolje kot midva, ki nisva z gradbeniškega področja, hkrati pa deluje kot dodaten nadzor za kakovost. Gradbeniški dnevnik, kjer je zapisano, katera dela se izvajajo in kdo jih izvaja, tako vodita oba skupaj – vodja gradbišča in nadzornik. To koristi tudi Lumarju, saj če pride do kakšne napake, jo je vsekakor lažje odpraviti takoj.«

»Preden se delo nadaljuje, nadzornik gradbišča še enkrat preveri, ali je vse tako, kot mora biti. Na primer, ali so stene sidrane in ali je električna napeljava narejena tako, kot sva si zamislila po zadnji različici, da ne bi prišlo potem, ko so tlaki že položeni, do kakšne potrebe po ”štemarici”. Vsak dodaten pregled pride prav,« sklene Denis.

Koliko časa traja faza izvedbe strojnih inštalacij?

Od trenutka, ko je bila postavljena streha, do priključitve toplotne črpalke je trajalo slabe tri mesece. Toplotna črpalka se priklopi že v tej fazi gradnje zaradi sušenja tlakov, saj je od količine vlage odvisno, ali se lahko delo v hiši nadaljuje. Sušenje pa lahko traja tudi dva tedna. Potem je treba položiti parket in keramiko, dokončati stopnišče in izkoristiti priložnost za še zadnje bolj grobe posege pred finalizacijo, kar bomo spremljali v naslednjem zapisu.

»V tem času je bilo pomembno, da sva uredila električni priklop,« se še spomnita Maša in Denis. To je bila v tej fazi pravzaprav edina njuna naloga, je pa dobro, da sta za to poskrbela v pravem času. »Najprej dobiš samo soglasje, potem moraš zaprositi za priklop in skleniti pogodbo s ponudnikom elektrike, to pa vse traja nekaj časa. Če bi čakala, dokler ne bi bila toplotna črpalka priključena, bi se vse skupaj še zavleklo, tako pa sva v pogovoru z Lumarjevim vodjem gradbišča uskladila časovnico in še pravi čas izpeljala postopke.«

Več: Lumar

Foto: Lumar

Sponzorirana vsebina