Stopniščem se je praktično nemogoče izogniti: v hiši z večimi nadstropji, v bloku, v šolah ali pisarniških zgradbah - po njih se vzpenjamo večkrat dnevno. Njihovemu oblikovanju je zato potrebno posvetiti posebno pozornost.
Celostno oblikovanje stopnišč je izjemnega pomena, saj mora biti vzpenjanje po njih udobno in lahko, hkrati pa morajo stopnice – kot edinstveno oblikovan element v prostoru – zadovoljiti tudi naše oko. Danes se bomo podrobneje posvetili stopnicam v bivanjskem okolju.
Pozicija v tlorisu
Stopnišče je zaradi funkcionalnosti velikokrat umeščeno v ločen prostor, v sklop vhoda, veže in servisnih prostorov, a vedno pogosteje ga najdemo tudi kot sestavni del dnevno-bivalnega prostora. Zanimivo se stopnice kot osrednji poudarek dnevne sobe največkrat pojavijo v hišah z veliko kvadraturo ali pa v minimalnih stanovanjih, kjer vodijo do spalnih prostorov v galeriji.
Pozicija stopnišča v znotraj tlorisa velikokrat določa tudi njegovo obliko: če bomo v predprostoru največkrat našli preproste eno- ali dvoramne stopnice, se bomo v dnevnem prostoru pogosteje srečali z zahtevnejše oblikovanimi stopnicami, ki bodo ali prave skulpture ali pa spretno integrirane v interier.
Oblika in prostor
Stopnice v grobem delimo na ‘ravne’ (enoramne, večramne, v obliki črke L ipd.) oziroma okrogle (sem lahko umestimo tudi šestero- ali osmerokotne in eliptične stopnice). Njihova oblika je velikokrat odvisna od razpoložljivega prostora. Če imamo prostora zadosti in lahko prostor pod stopnicami koristno izkoristimo, se bomo večkrat odločili za ravne stopnice, ki (po navadi) zahtevajo več prostora; medtem ko okrogle stopnice praviloma umeščamo tja, kjer nam primanjkuje tlorisne površine, oziroma tja, kjer želimo z njimi napraviti vtis.
Za izračun površine stopnišča uporabimo preprosto formulo: 2 x višina + globina stopnice = 63 cm. Priporočena višina stopnice je med 16 in 17 centimetri, v stanovanjski gradnji pa si lahko privoščimo tudi malo višje stopnice, tja do 21 cm. Razmerje med višino in globino naj ne presega 1:1. Dolžino stopnišča izmerimo tako, da globino stopnice pomnožimo s številom stopnic. Priporočena širina stopnic je 80 – 100 cm. Pri standardni višini etaže za stopnišče tako potrebujemo približno štiri kvadratne metre prostora.
Če nam resnično primanjkuje prostora, se lahko poslužimo račjih (izmeničnih) stopnic. Le-te so skoraj za polovico krajše od klasičnih, a je hoja po njih nekoliko zahtevnejša in – nevarnejša.
Konstrukcija in materiali
Konstrukcija stopnišča je večinoma odvisna od materiala, iz katerega so stopnice izdelane. V zadnjem času prevladuje materialni minimalizem, kar pomeni, da je celotno stopnišče – nosilec, nastopne ploskve in ograja – v celoti izdelano iz enega materiala. V kolikor nas moti surovost jekla ali betona (ki prevladujeta kot materiala osnovne konstrukcije), se lahko odločite za nastopne ploskve, preoblečene v les, keramiko ali kamen.
Kot zanimive oblikovne ‘posebnosti’ lahko naštejemo konzolne ali pa viseče stopnice, ki brez osenovnega nosilca navidezno lebdijo v prostoru.
Če stopnice ulivamo iz betona, ni potrebe, da bi oblikovno ločevali nosilec od nastopne ploskve. Vse naj bo enovita geometrija, s katero bomo ustvarili pravo skulpturo v prostoru. Če dodamo še masivno betonsko ograjo, pa bo rahlo zavito stopnišče še privlačnejše.
Lesene stopnice najbolje delujejo kot monoliten blok, pod katerega lahko umestimo vgradne omare ali predalnike, ali pa jih smatramo kot del knjižne omare. Dobro delujejo tudi kot del kuhinjskega bloka.
Kovinske stopnice so od vseh najelegantnejše, saj lahko s pravilno obliko in obdelavo ustvarimo stopnice, tanke (skoraj) kot papir. Kovinske stopnice v raznolikih živih barvah so odlična popestritev mladostnih domov.
Ograje
Masivne ograje so lahko izjemno estetske. Odlično učinkujejo, če stopnišče načrtujemo kot poseben poudarek v prostoru, pa tudi, če ga želimo skriti: stopnišča, ki se vzpenja nad vgradno omaro, tako na primer sploh ne bomo opazili, če se stranica omare nadaljuje v ograjo stopnic.
Manjši prostori in minimalistične stopnice pa po navadi zahtevajo prosojno ograjo. V zadnjem času so vse bolj priljubljene izvedbe iz vrvi ali jeklenic, ki preprečujejo padec v globino, ne ponujajo pa tudi opore pri vzpenjanju.
Nasprotno so ograje z ročajem po navadi prazne, kar je estetsko prijetno, a otrokom predstavlja potencialno nevarnost padca. V takšnem primeru se zato raje odločimo za stekleno ograjo, opremljeno z lesenim ali kovinskim ročajem.
Priporočena višina ograje je 90 – 110 cm.
Osvetlitev
Ne pozabimo na osvetlitev stopnišča, ki naj bo usmerjena čimbolj neposredno na nastopne ploskve, tako stopnice same nase ne mečejo sence.
Še več navdiha lahko najdete v spodnji galeriji:
Fotografije: Pinterest
