Zapuščeni gumno, okrogli prostor za mlatenje žita, obkrožen z masivnim suhozidom, je bil osrednji motiv prelepe parcele, na kateri si je družina iz Reke želela zgraditi počitniško hišo.
Na Krku najdemo mnogo gumnov – zdaj zapuščenih. propadajočih, težko dostopnih. V preteklosti so bili to prostori dela, prostori, kjer so se cikli narave srečali z obredi druženja; prostori zahvale za obilne pridelke in prostori za odločanje o pomembnih vaških zadevah. Risika je majhna vas na severovzhodnem delu otoka Krk. Blizu vaške cerkve, na robu zaselka, je bila na voljo parcela z dobro ohranjenim gumnom, ki pa že štirideset let ni bil več v uporabi.
Reški par z odraslima otrokoma je želel tu zgraditi svojo počitniško hišo. Želeli so si ohraniti gumno, pa tudi sadovnjak, nasad oljk in vrt, ki so na parceli že obstajali. Ta obnovljena krajinska ureditev naj bi postala osrednji prostor njihove počitniške hiše, prostor, kjer bi se družina srečevala s svojimi gosti, prijatelji in lokalnimi prebivalci.
Ker je bilo v občinskem prostorskem načrtu določeno, da se mora novogradnja prilagoditi gručasti vaški zazidavi, bi hiša morala praviloma stati na mestu starega gumna. Arhitekti pod vodstvom Idisa Turata in Marka Liovića pa (skupaj z družino) zahtevi po rušenju gumna (in s tem dobro ohranjene kulturne dediščine) niso želeli ugoditi. Zasnovali so predlog, v katerem so hišo postavili na skrajni rob parcele. Občinski urbanisti so premišljenemu predlogu ugodili; arhitekti pa so tako lahko ne le ohranili vse izvirne grajene in naravne prvine prostora, pač pa so parcelo lahko tudi maksimalno izkoristili: iz njenega skrajnega roba se namreč odpirajo najlepši pogledi na Crikvenico in Jadran.
Družina je želela tri enote – različne v svoji funkcionalnosti, prostornosti in načinu gradnje: v hrib delno vkopano konobo – prostor za shranjevanje vina in olivnega olja, pa tudi družabni prostor z letno kuhinjo; velike, na vse strani odprte bivalne prostore; ter štiri sobe, eno za vsakega družinskega člana. Arhitekti so tako zasnovali tripartidno hišo: masivno, vkopano in grobo klet; lahko, zastekljeno dnevno sobo, iz katere se odpirajo najlepši pogledi tako na Jadran kot na vas, gumno in vrt; ter kot vetrnico oblikovane štiri sobe, vsako s skrbno izbranim razgledom. Pred hišo so postavili umetelno zasnovano trikotno stopnišče, ki povezuje bivalne prostore z vrtom. Na vrh stopniščne skulpture je umeščena še razkošna terasa s kotanjastim bazenom.
Tako je nastala hiša, ki je sicer povsem zasebna – umaknjena od vaške ceste in zvedavih pogledov, hiša, ki omogoča vsakemu družinskemu članu svojo intimo -, hkrati pa ponuja obilico zunanjih prostorov za srečevanje, druženje, skupno obedovanje in užitek. Ko je bila hiša dokončana, so arhitekti na svoje veliko presenečenje izvedeli, da se je družina vanjo preselila za stalno. Njihovo reško stanovanje je tako postalo začasni dom, namenjen zgolj krajšim službenim obiskom; medtem ko v hiši Gumno živijo svoje večne počitnice.
Arhitektura: Arhitektonski biro Turato
Fotografije: Ivan Dorotić, Maja Bosnić, Sandro Lendler, Igor Crnković
