Kako prenoviti stanovanje ali starejšo hišo? Kako se lotiti snovanja novogradnje na izjemni lokaciji, kot so Soteska Vintgar, Gozd Martuljek in kočevski gozd? Kako oblikovati bogat in večplasten vrt ter ga skrbno negovati skozi desetletja? V 18. sezoni oddaje Ambienti se oziramo v preteklost z mislijo na prihodnost ter prikazujemo, kako graditi, prenavljati in živeti trajnostno.
Življenje v bloku: več kot tretjina prebivalstva živi v strnjeni gradnji
Trajnostna gradnja vključuje skrb za dolgoživost in prilagodljivost stavb, da lahko skozi svojo življenjsko dobo zadostijo različnim potrebam. Primer takega pristopa so blokovska naselja iz obdobja 1960–1990, ki danes predstavljajo kar 39 % našega stavbnega fonda. Ta naselja so že takrat upoštevala načelo 15-minutnega mesta, kjer so vse ključne življenjske potrebe dostopne na enem mestu. Velike zelene površine in rekreacijske možnosti so prispevale k prijetnemu bivanju kljub visoki gostoti. Stanovanja so bila zgrajena ekonomično in standardizirano, njihova prenova pa pogosto vključuje le zamenjavo inštalacij, notranje opreme in energetsko sanacijo.
Prenova v bloku korak za korakom: od načrtovanja do komunikacije s sosedi
Številna blokovska stanovanja so že dotrajana, nekatera celo zapuščena. Po podatkih Statističnega urada RS je okoli 25 tisoč stanovanj iz tega obdobja nenaseljenih. Vrnitev teh stanovanj na trg bi lahko pomagala pri reševanju stanovanjske krize in zajezila širjenje pozidave na zelena in kmetijska območja. Vendar lastniki in potencialni kupci pogosto oklevajo z nakupom in prenovo zaradi visokih stroškov in izzivov, povezanih z adaptacijo.
Da bi gledalcem olajšali odločitev za prenovo, bomo v novi sezoni oddaje Ambienti podrobno predstavili adaptacijo manjšega stanovanja v bloku iz leta 1977. V petih prispevkih bomo spremljali prenovo in ponudili nasvete o inovativnih in stroškovno učinkovitih pristopih, ob tem pa svetovali, kako ohraniti spoštovanje do sosedov na eni strani ter statične in arhitekturne integritete stavbe na drugi. Pokazali bomo, da je prenova lahko zelo dostopna, hkrati pa neprimerno izboljša kakovost življenja.
Stare hiše kot izhodišče za sodobno udobje
Poleg blokovskih stanovanj bomo predstavili več stanovanjskih objektov iz druge polovice 20. stoletja, pri čemer bomo izpostavili inovativnost in celovitost prenove.
Arhitektka Alenka Kragelj Eržen je tako prenovila hišo iz 70. let prejšnjega stoletja, v kateri je odraščala, in jo na prvi pogled radikalen, a vseeno spoštljiv način preobrazila v osupljivo sodobno enodružinsko vilo. »Mojstri, ki so opravljali zaključna dela, sploh niso mogli verjeti, da gre za prenovo in ne novogradnjo,« se spominja avtorica in lastnica.
Podobno je arhitektka Tina Hočevar osvežila staro atrijsko hišo iz poznih sedemdesetih let z novim tlorisom in barvitim pohištvom. »Hiša je imela zelo veliko lesenih oblog, želja investitorja pa je bila, da jo vseeno naredimo sodobno, odprto, svetlo. Zato smo večino lesenih oblog odstranili, obdržali pa smo vidno leseno strešno konstrukcijo in speskali opečni zid.« Prenovljeno lupino so nato ‒ pod taktirko tako lastnice in arhitektke ‒ napolnili z drznimi kosi barvite opreme, ki odraža slog desetletja, v katerem je bila hiša postavljena.
Nadalje bomo obiskali hišo iz 60. let, ki jo je družina kupila kot investicijo in jo prenovila v tri stanovanja ‒ eno za starše in preostali dve za odraščajoča sinova. Hiša, ki je s svojimi tremi etažami veliko obetala, je še spretneje skrivala vse svoje pomanjkljivosti. A s strokovno pomočjo notranje oblikovalke Petre Plevnik jim je hišo uspelo sanirati in hkrati odlično izkoristiti.
Tradicija, narava in sodobno udobje z roko v roki
Pogledali bomo tudi vzorne novogradnje, kjer bomo pozornost usmerili na upoštevanje tradicije pri gradnji v občutljivih naravnih okoljih. Les (od skodel do zoglenele fasade) bo rdeča nit teh projektov, saj se v naravnih območjih najbolje znajde. Obiskali bomo Vilo Sredgora, ki je zrasla na temelju kočevarske hiše, in prenovljen vhodni paviljon v soteski Vintgar, za izgradnjo katerega je uporabljen zgolj les brez sintetičnih dodatkov, žebljev ali vijakov. Chalet Sofia v Srednjem Vrhu bo presenetil gledalce s sodobno podobo in nadstandardnim interierjem, ki se skriva za fasado iz skodel.
Vse te stavbe združujejo vrhunsko izkušnjo bivanja z brezhibno integracijo v naravno in grajeno okolico, kar zagotavlja trajnostno vrednost, ki bo kljubovala preteku časa in spreminjajočim se arhitekturnim trendom. Trajnostna arhitektura, torej.
Zreli vrtovi predanih vrtnarjev
Raziskali bomo sodobne zasaditve ob kompleksnih prenovah in novogradnjah. Obiskali bomo vrt Vile Wisteria v Opčini, ki je bil ob historični stavbi zasnovan na povsem sodoben način. Prav tako bomo raziskali večplastno zasaditev ob novogradnji Vile Rožnik, kjer se med trajnicami na različnih nivojih hiše nahaja kar 4500 čebulnic.
Posebno pozornost bomo namenili zrelim vrtovom, ki jih lastniki vzdržujejo že desetletja. Vrnili se bomo na vrt Lidije in Petra Knavs v Loškem Potoku, ki smo ga prvič predstavili prvo leto oddaje Ambienti. Osem let pozneje bomo pokazali, kakšno razliko lahko čas naredi v rokah predanih vrtnarjev.
Skozi nove navdihujoče zgodbe in pogovore s strokovnjaki vas bo popeljal televizijski voditelj Boštjan Romih. 18. sezona oddaje Ambienti se na male zaslone vrača 21. 9. ob 18:15.
