Do 15. oktobra 2020 bo v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, kasneje pa še v Mariboru in Slovenj Gradcu, na ogled razstava Čar lesa. Letošnja je že 12. po vrsti, njen namen pa je promocija rabe lesa in ozaveščanje potrošnikov o prednostih lesenih izdelkov. Teh je neverjetno veliko – preverite!
Izkoristimo lastne surovine
»V Sloveniji nimamo rudnih bogastev in tudi energetskih virov ne. Imamo pa les, katerega lahko z malo energije predelamo v izdelke z visoko dodano vrednostjo,« poudarja prof. dr. Franc Pohleven, organizator in oče razstave Čar lesa. Kot pravi smo na globalnem evropskem in svetovnem trgu konkurenčni le z gospodarstvom, ki bo temeljilo na lastnih surovinskih danostih, ne pa da predelujemo uvožene fosilne surovine, zaradi česar smo energetsko bolj odvisni od tujine ter zunanjepolitično manj suvereni.
Bogati na gozdu in lesu
»V naših gozdovih imamo 325 milijonov kubikov lesa. Na leto ga priraste 8 milijonov – torej 4 m3 na prebivalca, kar je največ v Evropi. Ves ta les (darilo gozda) bi morali predelati doma in niti en tovornjak lesa ne bi smel zapustili države. Les bi morali razglasiti za nacionalno dobrino,« je prepričan Pohleven, ki spomni, da les uvrščamo med energetsko varčen bio-material, njegova predelava ne onesnažuje okolja in sovpada tudi s turistično usmerjenostjo Slovenije.
Namen razstave Čar lesa je ozaveščanje
Promocijska razstava Čar lesa, ki je bila letos že 12. po vrsti, promovira rabo lesa in lesnih izdelkov ter ozavešča potrošnike o vseh prednostih lesa. Obiskovalce, medije, širšo javnost in mlade želijo informirati, da leseni izdelki pripomorejo k varovanju okolja in blažitvi podnebnih sprememb, predstaviti različne možnosti uporabe lesa in v ljudeh vzbuditi pozitiven odnos ter interes do te naravne dobrine. Želijo, da se ljudje zavestno odločajo za uporabo izdelkov ter gradnjo objektov iz lesa. In to predvsem iz slovenskega lesa, kajti slogan razstave se glasi »UPORABIMO SLOVENSKI LES.«
Osrednji del razstave, ki jo že od leta 2013 podpirata SPIRIT Slovenija, javna agencija in Direktorat za lesarstvo z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se tradicionalno vsako leto odvija v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, temu pa kasneje sledijo manjše lokalne razstave po Sloveniji – na razstavo v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici ste vabljeni do 15. oktobra, zatem pa tudi še v Maribor in Slovenj Gradec.
Kdo so razstavljavci na Čarih lesa?
Vsako leto v januarju na spletni strani Čar lesa objavijo razpis. Podjetja in vse, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo s proizvodnjo lesnih izdelkov, povabijo, da svoje eksponate prijavijo na razstavo v Cankarjevem domu, pogoj za prijavo pa je, da so eksponati izdelani iz masivnega in/ali vezanega lesa. Da se ne zakrije struktura lesa, so izdelki lahko površinsko obdelani le s prosojnimi premazi. Dovoljena je tudi kombinacija lesa s kamnom in steklom, vendar ta dva materiala ne smeta prevladovati.
Ob prijavi mora proizvajalec navesti še prostornino izdelka, da lahko nato iz podatka, da en kubični meter končnega izdelka zniža izpust CO2 za dve toni, na razstavi pri vsakem izdelku navedejo ustrezno količino CO2, ki jo ta prispeva k znižanju v ozračju.
Prelistajte katalog razstavljenih eksponatov 2020
Kaj vse lahko izdelamo iz lesa?
»Iz lesa lahko izdelamo običajne izdelke (pohištvo, stavbno pohištvo, objekte), pa tudi tehnološko visoko razvite izdelkov (križno lepljene plošče, modificiran les, lesna in celulozna volna, nanofibrilirana celuloza (NFC), utekočinjen les …). Nano materiali iz lesnih ostankov so močnejši od pajkove nitke in nekajkrat od jeklene žice. Nano fibrile iz lesa lahko proizvajamo iz vejic, žagovine, oblancev, za kar pri nas pravimo, da je tak les primeren le za kurjavo oziroma za v peč. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo iz NFC gradili tri kilometre visoke objekte. Na Japonskem so iz tega materiala naredili avtomobil,« pripoveduje prof. dr. Franc Pohleven, ki za konec ne pozabi poudariti tudi pomena predelava lesa tam, kjer nastaja.
»Na gozdnih področjih (podeželju) bi morali ustanoviti CPL, kjer bi predelovali surovino tam, kjer nastaja. Na ta način bi omogočili lokalno gospodarstvo ter ustvarili delovna mesta na podeželju in bi zaposlili ljudi v kraju bivanja. Zmanjšali bi dnevne migracije, obremenitev cest, prihranili čas, gorivo, nesreče – skratka lesna industrija bil lahko zaposlila podeželje in s tem omogočila regionalni razvoj oziroma razvoj naprednih vasi (Smart Villages).«
Več o lesu in lesenih izdelkih v spodnjem videu:
