Stanovanje štiričlanske družine je z leti postalo premajhno in preveč utesnjeno za udobno bivanje. Zato sta se Tea in Grega podala na pot iskanja primerne parcele, kjer bi postavila hišo in na novo pognala korenine. Ker sta oba Gorenjca, je bila regija jasna. Nekje med Kranjsko Goro in Radovljico bi moralo biti, pa tudi blizu vrtca, šole, trgovine in z dobro prometno povezavo do Ljubljane. Družini prijazno in priročno lokacijo sta našla v Žirovnici, kjer sta na razgledni parceli pod znamenitim Vodostanom postavila novogradnjo.
Hiša je zrasla precej hitro, v dobrem letu so se vanjo že vselili, lastnika pa hitrost gradnje pripisujeta predvsem temu, da sta se pri njej zelo angažirala.
»Pomembna zadeva je bila že to, da smo se na začetku dogovorili za tedenske sestanke, da smo lahko sproti reševali vse težave, vse zagate,« pogovor z Ambienti začne Grega, ki mu novodobne tehnike gradnje z lesom in skeletne hiše niso preveč blizu, zato je bila sprva v načrtu klasična zidana hiša. »Ker smo želeli imeti veliko odprtih površin, brez preklad nad okni, pa se je potem pokazalo, da je edina možnost betonska gradnja.«
Načrte za hišo so pripravili v arhitekturnem biroju Stvar. Orientirali so jo tako, da skozi celotno vzhodno steno, ki je steklena, ujame čudovite razglede na okolico. V pritličje so umestili odprte bivalne prostore, dve otroški sobi s kopalnico in suito za starša pa v nadstropje, kjer je tudi večfunkcijska galerija.
Za notranjo opremo doma je poskrbel studio Dizart. Arhitektka Mojco Hribar Kogovšek ob tem pove, da so iskali predvsem elemente, ki se jih družina ne bo hitro naveličala, ampak da bo dolgoročno zadovoljna in da bo ambient prijeten.
»Lastnika sta imela velik posluh za naše predloge, tako da sta bila zelo pozitivna v smislu sodelovanja. Imela sta željo, da bi bili nekateri materiali dovolj odporni. Recimo v kuhinji kuhinjski pult, da se lahko posoda nanj odlaga neposredno iz pečice, da tudi otroci lahko ustvarjajo na tem kuhinjskem pultu brez strahu, da bi se poškodoval. Te zadeve smo poskušali maksimalno upoštevati. Pravzaprav smo poskrbeli, da je prostor kontrasten, da se menjajo svetle in temne barve, hkrati pa tudi za poudarek topline, lesa, ki ga vidimo v nekaterih elementih po prostoru.«
Izbrana barvna paleta se pojavlja po celotni hiši v detajlih. Da bi kamin bolj izstopal, so ga prevlekli s posebnim reliefnim premazom, hkrati pa so njegovo grobo teksturo uravnotežili s svetlo, nežno tapeto za televizorjem, ki prostor nadgradi s 3D-učinkom, prefinjenostjo, nežnostjo ter mu da dramatičnost. V kuhinji so dodali zaokrožene linije otoka, mimo katerega poteka velika frekvenca gibanja na teraso. Vse prostore pa so opremili s pohištvom po meri in z mislijo na dolgoročno uporabo, predvsem pri mlajših članicah družine.
»Gradnja hiše je bila velik zalogaj in res si nisva želela, da bi čez 5 ali 10 let še enkrat prenavljala, tudi če bi bila to samo otroška soba. Zato sva dekletoma pripravila že kar mladinsko sobo z rožnatimi detajli, ki še dajo malo otroškosti. Skratka, želela sva se izogniti dodatnim renovacijam v prihodnje,« pravi Tea in nas popelje še v elegantno suito za starše, ki poleg spalnice vključuje lastno kopalnico in garderobo, ki ju ločijo inovativna drsna vrata.
»Ta drsna vrata so praktičen, funkcionalen in estetski element. Ko so zaprta, ločijo tri prostore med sabo – kopalnico, garderobo in spalnico. Ko prideš v spalnico, nimaš občutka, da je še kaj zadaj,« pojasni arhitektka.
Otroški in starševski del zgornjega nadstropja povezuje galerijski prostor, ki ima večfunkcijsko namembnost. Ni samo hodnik, ampak služi kot bralnica, knjižnica, projekcijski prostor, v prihodnje pa bo lahko imel tudi čisto drugo vlogo. Sicer pa ima nadstropje še izhod na dva balkona s pocinkanima ograjama, medtem ko spodaj iz hiše vabi velika terasa. Družina je ljubiteljica preživljanja časa na prostem, zato so si pod bioklimatsko Hard-Top pergolo omislili tudi letno kuhinjo in jedilnico.
»Ko se zbere vsa družina in vsi prijatelji, nas je kar precej. In če želimo vsakemu dati svoj prostor, ni bilo sploh nobene dileme, kakšno teraso potrebujemo – veliko. Začeli smo s prostornimi tlemi, prostorno mizo in kuhinjo ter dodali pergolo, da zunanji prostor sploh lahko uporabljamo. Premična Hard-Top pergola nas je navdušila, saj je pozimi ni treba čistiti. Zdrži sneg in ne zahteva vzdrževanja. Tukaj tudi precej piha in screen-i omogočajo, da pergolo zapremo, s tem si podaljšamo bivanje na terasi,« povesta lastnika, ki sta pergolo naročila pri podjetju InoxVrbovšek s 40-letno tradicijo.
»To je pergola, sestavljena iz konstrukcije lamel, ki se vrtijo in jih s tem regulirate. Kadar si želite sonce, se lamele odprejo, kadar si želite senco, se zaprejo. Ko pride naliv, nevihta ali karkoli, senzor avtomatsko lamele zapre, in tudi če niste doma, je terasa suha. Naša Hard-Top pergola ima pa še dodatne lastnosti, ki jih druge nimajo. Prenaša do en meter snega, točo do 4 cm, tako da je človek lahko na terasi praktično vse dni v letu,« pergolo opiše direktor podjetja Zdene Vrbovšek in doda še nekaj besed o senzorjih: »Na celini se uporablja samo senzor za dež, zato da se lamele zaprejo, da terasa ni mokra. Za Primorsko ali tam, kjer je več vetra, pa vgradimo tudi senzor za veter. Takrat, ko pridejo večji sunki vetra, se lamele zaprejo, screeni se dvignejo in ni nobene škode.«
Velika prednost Hard-Top pergole v primerjavi s podobnimi tovrstnimi pergolami na trgu je, da ne potrebuje nobenega vzdrževanja, morda le enkrat letno, najbolje spomladi se lahko lamele opere s šamponom za avto in z vodo. Ker je izdelana iz aluminija in nerjavnega jekla, je tudi nikoli ne bodo napadle rja in podobne težave, kot se pojavljajo pri pergolah iz Kitajske.
Grega in Tea sta se za Hard-Top pergolo podjetja InoxVrbovšek odločila tudi zato, ker sta bila deležna dobre podpore in strokovnega načrtovanja, dobila sta tudi natančna navodila, kaj je pri hiši treba pripraviti za vgradnjo pergole.
»V vsakem primeru je treba pripraviti elektro priključek in cevi v zunanji ureditvi za odvodnjavanje. Potem je pa dobro, da investitor tudi ve, kaj si želi od takšne terase, takšne pergole. Ker potem tudi lažje svetujemo, kakšno dodatno opremo potrebuje. Če ima namen pergolo uporabljati tudi ob večerih, potem je dobro imeti LED-svetila. Lahko so linijska ali okrogla, lahko se dobijo v različnih barvnih tonih in se regulira tudi njihova moč – od ambientalne do močne, polne razsvetlitve. Kadar so prisotni veter, stranski pogledi ali stransko sonce, je v pergolo dobro vgraditi screen senčila, zato ker se tako izognete motečemu nizkemu soncu in pogledom s ceste,« svetuje Zdene Vrbovšek in opozori, da je veliko bolje investirati v unikatno, personalizirano pergolo, ki je izdelana po meri in se prilagaja objektu. »Ker če kupiš slabo bioklimatsko pergolo, je ne moreš preprosto zamenjati kot avto. Ostanejo luknje v tleh, ostanejo luknje v fasadi, pa tudi v denarnici.«
Vprašanje, kje je družini lepše – notri ali zunaj na pokriti terasi –, je ob tako lepo urejenih ambientih lahko le retorično. Prednosti obeh prostorov uživajo zdaj že dve leti, še mnogo srečnih pa je gotovo pred njimi.
Notranje oblikovanje: Mojca Hribar Kogovšek, Dizart
Fotografije: arhiv lastnikov, Mateja Košir
