"Otroci so odšli od doma, prihajajo vnuki, čas je za novo hišo!" zgodbo o novogradnji na Kamnitniku v Škofji Loki hudomušno povzamejo Gartner arhitekti.
Tako majhno, tako veliko
Ker je bila namenjena za par v zlatih letih, ki ni želel praznih sob in preveč dela s čiščenjem, je bila hiša v prvi vrsti zasnovana kot pritlično trosobno stanovanje. Hkrati pa je bila ideja o novi hiši veliko več kot le želja po strehi nad glavo; bila je ideja o družinskem zbirališču. Večji del površine sta tako naročnika namenila druženju širše družine, praznovanju in igri z vnuki.
Parcela je bila razmeroma majhna, locirana ob glavni dovozni poti ter obkrožena z drugimi enodružinskimi hišami. Ker je glavnina programa v pritličju hiše, je bil za arhitekte poseben izziv, kako ustvariti intimen, a hkrati prostoren zunanji kotiček, kjer se pogled odpira na čudovito škofjeloško pokrajino.
Vsi servisni programi so umeščeni ob severno stran, kar omogoča, da se hiša na jugu popolnoma odpira proti vrtu, kjer jo ovije lesena pergola. Le ta deloma filtrira poglede iz okolice, senči notranjost, usmerja poglede proti naravi in hkrati ustvarja pokrit prostor za uživanje v deževnih dneh.
Že ob vstopu v hišo lahko začutimo celoten prostor. Linija stopnic nam pogled usmerja pod poševni strop mansarde, kjer se nahajajo prostori za vnuke, medtem ko v liniji hodnika že zaznamo odprt bivalni prostor, ki se preko pergole nadaljuje v naravo zelenega vrta. Bivalni prostori so dvovišinski ter orientirani na jug proti vrtu in najlepšim pogledom. Izbira opreme nadstandardnih dimenzij zagotavlja dovolj prostora za večja družinska srečanja.
Bivanje z obilico naravne svetlobe
Takoj opazimo tudi to, da je hiša neverjetno svetla in zračna. Svetlobo so arhitekti vanjo pripeljali z velikimi panoramskimi in strešnimi okni. Sploh posebnost kopalnice sta dve strešni okni, ki v prostoru ustvarjata edinstven efekt zenitalne svetlobe, preprečujeta nezaželene poglede v notranjost, ker dosegata najboljše termoizolacijske standarde, pa onemogočata tudi odtok energije iz prostora.
Da imajo okna veliko vlogo pri kvaliteti bivanja, potrjuje tudi arhitektka in načrtovalka svetlobe Neža Močnik iz podjetja VELUX: »Primarna vloga oken je dnevna osvetlitev prostora, predvsem tistih globljih delov, tako kot so recimo v primeru te hiše, da osvetlijo galerijski del in hkrati tudi to zaledje. Dobra osvetlitev pomeni, da prihranimo tudi pri energiji za umetno razsvetljavo. Druga vloga oken je ta potencial nočnega ohlajevanja v poletnih mesecih. Namreč z okni na različnih višinah lahko izkoristimo potencial učinkovitega naravnega vleka in s tem prezračevanje, ohlajevanje prostora v nočnem času. Z roko v roki gre pa pri oknu tudi vloga senčil. Se pravi okno mora biti zaščiteno proti pregrevanju in z dinamičnim senčenjem lahko znižamo temperaturo prostora tudi nekje do 7 stopinj C.«
Zaradi položaja oken visoko v strešnem slemenu in ker posledično niso na dosegu roke, sta se lastnika odločila, da jih skupaj s senčili elektrificirata. Mnogi graditelji tega ne storijo in jim je kasneje morda žal oziroma si premislijo, kar pa ni nič narobe, saj je daljinsko upravljanje oken možno izvesti tudi naknadno, je pa priporočljivo, svetuje Močnik, da si v fazi gradnje v bližino oken pripeljemo elektroinštalacije. »V kolikor to fazo zamudimo, je pa še vedno možnost, kajti obstajajo seveda tudi okna, ki so gnana na solarni pogon,« zagotavlja strokovnjakinja in našteje še nekaj prednosti elektrificiranih senčil in oken, poleg te, da jih enostavno upravljamo s fotelja.
»Ja, to enostavno upravljanje je zagotovo dodana vrednost. Drugo je varovalka dežnega senzorja, da se okno samo zapre, ko je zunaj dež. Dodana vrednost je tudi ta, da lahko vse elektrificirane izdelke povežemo v sistem avtomatiziranega upravljanja. Se pravi, da senzorika, ki zaznava temperaturo, vlago in pa ogljikov dioksid v prostoru, v povezavi z vremensko postajo sama uravnava odpiranje, zapiranje okna in s tem skrbi za prijetno notranjo klimo v povezavi z dvigovanjem in spuščanjem zunanjih in notranjih senčil. Nenazadnje pa nam je danes vsem ljubo, če pogledamo na telefon in vidimo, v kakšnem stanju je odprtost oken. Ali smo zjutraj morda pozabili spustiti senčila, da nam ne bo prevroče, ko pridemo nazaj v hišo.«
Uigranost preprostih rešitev
Lastnika se vedno rada vračat domov, saj ju poleg veliko svetlobo sprejme tudi toplina lesa. Hiša na Kamnitniku je namreč prefabricirana iz masivnega lesa, zgrajena v pasivnem standardu. Za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode skrbi toplotna črpalka zrak-voda; prezračevana pa je s centralnim sistemom z rekuperacijo. Poleti se hladi s pomočjo naravnega vleka skozi strešna okna, vsa voda iz strešin pa se zbira v zunanjem podzemnem zbiralniku in se uporablja za splakovanje stranišč, pranje perila in zalivanje vrta.
Hiša je zasnovana tako, da dopušča tudi možnost kasnejše adaptacije v dvostanovanjski objekt: v primeru, da bi mlada družina v prihodnosti potrebovala ne le streho nad glavo, pač pa kar – dom.
“Veseli smo, da nam je uspelo zasnovati simpatično hiško, ki s preprostimi rešitvami daje bivanju novo dimenzijo. Prepričani smo, da bo s svojo prisotnostjo osrečevala tako svoje stanovalce, kot, upamo si trditi, tudi mnoge obiskovalce in mimoidoče,” še zaključijo arhitekti.
Arhitektura: Gartner arhitekti
Fotografije: Janez Pelko
Sponzorirana vsebina
