Želja po renovaciji je obrodila prav poseben projekt – hišo znotraj hiše. Opečnata stavba s spoštljivo zgodovino je dolgo časa služila kot kmečka domačija, pozneje se je preoblikovala v kaščo, zatem pa dolgo čas samevala. Zob časa jo je dodobra načel, novi lastniki pa so bili odločni, da rušitev ne pride v poštev. Imeli so prav, rezultat, ki je plod zglednega sodelovanja z arhitekti češkega studia ORA, je navdihujoč.
Lastniki so v želji po obnovi kupili nekdanjo kaščo, a se je hitro izkazalo, da je ta preveč dotrajana, da bi lahko zadostila konstrukcijskim potrebam novega doma. Vsaka renovacija bi namreč pomenila izgubo izvornega značaja dotrajanega objekta. Arhitekti so zato sprejeli bolj radikalno odločitev: obdržati ovoj in vanj umestiti sodobno in konstrukcijsko primerno notranjost. Tako je od prvotnega objekta ostal le opečnat ovoj, znotraj romantičnih ruševin, ki so jih v ta namen primerno obnovili, pa je nastala nova hiša ‒ hiša v hiši.
Notranjost so tako v celoti porušili. Z rušitvijo ene od etaž (namesto treh nadstropij so se odločili za prvotni dve) se je prostor odprl, s tem pa je do izraza prišla tudi prvotna členitev fasade. V obstoječ opečnati ovoj so umestili novo, dobro izolirano hišo, ki ustreza vsem trenutnim energetskim standardom. Konstrukcijsko zdrave lesene tramove so ponovno uporabili kot elemente stropov in nadomestnih nosilcev.
Med novonastalo in staro konstrukcijsko strukturo so ohranili prezračevalno režo, zaradi česar se slednji med seboj ne dotikata. Nova struktura je včasih nekoliko odmaknjena od stare. Okna pa se povsod popolnoma ne prilegajo odprtinam v starem zidu, spet na drugih koncih se stari zid izrazi tudi v interierju. S tem pride do vizualnega prepleta obeh svetov – starega in novega. Nova stavba prodira skozi odprtine v starem zidu, stari zid pa vstopa skozi nova okna.
Največji del prostora je odmerjen osrednjemu bivalnemu delu z dvojno višino in lončeno pečjo. Okrogla miza se povezuje z masivno hrastovo mizo na terasi, s katero se bivalni prostor ob prijetnem vremenu razširi navzven. Stopnice v veži vodijo goste v posamezne sobe s kopalnico. Ob tod se skozi odprtine raztezajo veličastni pogledi na pokrajino.
Pomemben del oblikovanja je tudi vrt, ki je zasnovan tako, da se zlije z okoliško pokrajino. Fizičnih meja ni. Mejo subtilno označujejo le fragmenti nizkega obzidja in kortenska vrata. Sadovnjaki, travniške trate in glogi odražajo okoliško naravo, vrt pa s tem postane pomemben vezni element med hišo, njenimi pogledi in okoliško pokrajino.
»Projekt je naša rešitev, kako je mogoče ravnati s starimi hišami, ne da bi te pri tem izgubile pristnost. Ni potrebno rušenje niti dogmatska rekonstrukcija. Hkrati pa je tudi v takem primeru mogoče graditi ekonomično z uporabo sodobnih materialov in doseči zahtevane parametre,« so prepričani v studiu ORA.
Fotografije: BoysPlayNice
