Med 20. majem in 26. novembrom se bo Slovenija na 18. mednarodni arhitekturni razstavi La Biennale di Venezia predstavila s paviljonom, ki sta ga ustvarila biroja Mertelj Vrabič Arhitekti (Matic Vrabič, Eva Gusel, Maša Mertelj) in Vidic Grohar Arhitekti (Jure Grohar in Anja Vidic).
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je na odprtem razpisu izbral projektno zasnovo, ki bo na prihajajočem bienalu zastopala slovenske barve. Med prispelimi dvajsetimi predlogi so izbrali projekt avtorjev Jureta Groharja, Eve Gusel, Maše Mertelj, Anje Vidic in Matica Vrabiča, ki po mnenju strokovne komisije najbolj jasno in celovito odgovori na kriterije razpisa ter hkrati ponudi aktualno temo, ki je relevantna za lokalni in mednarodni arhitekturni diskurz ter za širšo družbeno, ekonomsko, politično in okoljsko situacijo.
Rešitev za spoprijemanje z energetsko krizo
»Avtorji paviljona skozi prizmo trenutne energetske krize raziskujejo možne alternative sodobni gradnji, pri čemer se opirajo na prostorske, materialne in socialne koncepte vernakularnih struktur in jih interpretirajo v kontekstu današnjega časa. Posebno so usmerjeni v iskanje preprostih rešitev za spoprijemanje z energetsko krizo,« pojasnjuje komisarka Beneškega bienala Maja Vardjan (MAO), ki je prepričana, da danes bolj kot kadarkoli potrebujemo spremembe delovanja prav vseh akterjev v procesu ustvarjanja arhitekture in drugih prostorskih infrastruktur.
Osrednja tematika bienala bo Laboratorij prihodnosti: arhitektura spreminja naš pogled na svet. Kustosinja bienala, britanska arhitektka Lesley Lokko, s to tematiko odpira vprašanje nestabilnosti in polarizacije današnjega sveta, pri čemer poudarja nujnost procesov dekolonizacije, zmanjšanja ogljičnega odtisa in skupnega delovanja. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe.
Odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo
Zasnova slovenskega paviljona se sprašuje o odnosu med prostorskim konceptom arhitekture in sodobnimi energetskimi izzivi. Tematsko izhodišče slovenskega paviljona kritično obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Tema postaja še posebej aktualna v trenutni energetski krizi, v kateri se je znašla Evropa. Teza avtorjev paviljona je, da se energetsko ekonomičnost stavb danes dojema zgolj kot zadostitev tehnično-zakonodajnim pogojem, pri čemer so arhitektura stavbe ter njeni sistemi ogrevanja in ohlajevanja največkrat ločene in neodvisne komponente. Ta delitev je izrazito prisotna predvsem v sodobni gradnji, medtem ko v vernakularni arhitekturi prejšnjih stoletij ni obstajala. Hiše naših prednikov so bile energetsko smiselno in učinkovito zasnovane že v arhitekturni zasnovi.
»Ena od pomembnih aktualnih tematik je energetska kriza, ki je globoko zaznamovala minulo leto in se kaže predvsem na področju gradbeništva in arhitekture. S paviljonom se zato želimo dotakniti vprašanja energetske krize skozi arhitekturno prakso – premisliti, kakšno vlogo je energetska učinkovitost pri načrtovanju arhitekture igrala nekoč in kako drugače je ta vloga obravnavana danes,« so v izjavi za javnost o tematiki povedali avtorji.
Arhitekturna biroja Mertelj Vrabič Arhitekti (Matic Vrabič, Eva Gusel, Maša Mertelj) in Vidic Grohar Arhitekti (Jure Grohar in Anja Vidic) sta se posvetila raziskovanju posameznih primerov bivalnih vernakularnih objektov iz Evrope, ki energetske izzive v nasprotju s sodobno arhitekturo obravnavajo celostno – kot bistveni del arhitekturne zasnove. Ti prostorski koncepti bodo v sklopu razstave objavljeni v spremljevalnem katalogu skupaj z analizo njihovih potencialov. Slovenski paviljon bo oblikovan kot reinterpretacija in abstrakcija izbranih primerov slovenskih bivalnih vernakularnih struktur in bo v tridimenzionalni obliki v merilu 1 : 1 nakazoval možnosti razvoja preprostih prostorskih in energetskih konceptov za gradnjo stanovanjskih objektov v prihodnosti.
Fotografija: Klemen Ilovar