Samograditeljstvo, ki ima v našem prostoru globoke korenine, predstavlja eno najstarejših in najbolj prvinskih dejavnosti človeštva – ustvarjanje lastnega doma. Kljub temu da je danes tovrstna praksa redkejša kot nekoč, pa v času vse večje stanovanjske krize znova pridobiva na pomenu.
Monografija Samograditeljstvo analizira razvoj in vlogo samogradnje v Sloveniji skozi zgodovino ter njen pomen v sodobnem času, ko dostopnost stanovanj postaja vse večji izziv. Avtorja in arhitekta Jernej Girandon in Anja Trobec v knjigi analizirata zakonodajne okvire ter tehnične in praktične vidike tovrstne gradnje, pri čemer se opirata tudi na lastne izkušnje.
»Stanovanjski problem, ki ga politika zadnjih trideset let ni učinkovito naslavljala, je mnoge prisilil v razmislek o alternativah. Ena od možnih rešitev je vzeti stvari v svoje roke in graditi svoj dom v lastni režiji,« pravita avtorja. Knjigo sta napisala zato, da spodbudita ljudi k razmišljanju o samogradnji kot strategiji, ki marsikomu lahko pomaga rešiti stanovanjsko stisko, obenem pa v njej opozarjata tudi odločevalce na potrebo po sistemskih spremembah, ki bi lahko olajšale to pot.
»Samogradnja v tej publikaciji se ne omejuje zgolj na gradnjo nove hiše, ampak tudi na prenove in manjše posege, s katerimi si ljudje rešujejo stanovanjski problem. Vendar pa knjiga ne želi romantizirati samogradnje. Gradnja lastnega doma je zahteven, naporen in dolgotrajen projekt, ki ni primeren za vsakogar. Toda za tiste, ki se odločijo za to pot, lahko predstavlja osvobajajočo rešitev – ko sistem odpove, je včasih treba preprosto zavihati rokave,« poudarjata avtorja in dodajata, da je samogradnja že tisočletja zapisana v človeškem DNK-ju. »Vsi poznamo zgodbe naših prednikov, sorodnikov ali prijateljev, ki so z lastnimi rokami zgradili svoje domove. Te zgodbe, čeprav pogosto polne težav in naporov, pričajo o neverjetni zmožnosti posameznika, da premaga ovire in si zagotovi varno in udobno bivališče.«
Knjiga torej opozarja, da bi bilo treba ponovno premisliti vlogo samogradnje, hkrati pa postavlja pred izziv tudi arhitekturno stroko, ki se s samograditeljstvom še ni povsem soočila. Še vedno jo ima namreč za grešnega kozla za razmah improvizacije, suburbanizacije in pomanjkanje kolektivnega načrtovanja.
»Arhitekti imamo dolžnost, da se upremo vzvišenemu in pokroviteljskemu odnosu do samograditeljske prakse in da jo kritično raziskujemo kot vzporeden in množičen fenomen,« na primer potrdi arhitekt Miloš Kosec, ki je k monografiji pripeval spremno besedo. »Samograditeljstvo ne pomeni zanikanje arhitekturnega načrta, ampak samo njegovo realizacijo na drugačen način kot na gradbiščih s poklicnimi gradbinci.«
Če vas zanima več o samograditeljstvu, iščete o tem področju tudi praktične napotke in konkretne primere kakovostne gradnje v lastni režiji, lahko knjigo Samograditeljstvo naročite >>> TUKAJ
Fotografije: Jernej Girandon
