Vrta nikoli ne sestavljajo samo rastline, čeprav so ena ključnih prvin. Če govorimo o okrasnem vrtu, vrt predstavlja urejen prostor, ki obdaja naš dom. Tak vrt poleg rastlin pogosto vključuje poti, oporne zidove, vodne motive, tlakovane prostore za druženje in še marsikaj. Neredko na okrasni vrt vključimo tudi skale ali kamne, bodisi posamično ali v skupinah.
V Sneberjah pri Ljubljani leži manjši vrt, za katerega bi lahko rekli, da imajo kamni in rastline enakovredno vlogo. Obdaja hišo Nadje Gnamuš in Roberta Černelča, ob kateri je le malo prostora. In vendar nas prav ta vrt navdušuje z izvirno rešitvijo, za katero je zaslužen Nadjin oče, Gustav Gnamuš.
Akademski slikar, nekdanji profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je pristopil k snovanju tega vrta iz slikarske perspektive. Raziskoval je, kaj lahko naredi s prostorom, ki ga sestavljata dva ozka, le nekaj metrov široka pasova med steno hiše in mejo zemljišča. Veliko se je ukvarjal z barvno shemo vrta in iskal možnosti, kako vnesti dinamiko v to zaprto, nehvaležno obliko parcele. Izkušnje z domačega vrta, kjer je uredil najboljšo repliko japonskega zen vrta pri nas, so Gustavu Gnamušu pomagale pri oblikovanju zasnove hčerinega vrta.
Dolgo in vztrajno so po naši deželi iskali ter nabirali večje in manjše kamne. S pomočjo številnih skic, pravih študij, so nastale izvirne kompozicije in umestitve teh kamnov, ki vrtu dajejo edinstven značaj.
Kamni na vrtu so premišljeno izbrani, tako glede oblike, velikosti in barve; nekateri so tako veliki, da so si pri umeščanju morali pomagati z dvigalom; mnogi manjši kamni oblikujejo abstraktne like. Da bi razbil na videz dolgočasni dolgi pas zemljišča ob hiši, je Gustav Gnamuš nekje na sredini vgradil trikotnik iz brušenega belega kamna, ki vzpostavi novo razsežnost vrta. Trikotnik skoraj prerašča japonski javor, ki jeseni zažari v temno rdeči barvi, pod njim pa se skriva nova združba kamnov.
Kot pravi Nadja Gnamuš: »Težko bi rekli, kaj je na vrtu v prvem ali v drugem planu. Ta tip vrta funkcionira kot harmoniziranje med različnimi elementi in vsi elementi so enako pomembni. Najpomembnejša stvar so prav razmerja med posameznimi elementi.«
Enako pozornost kot kamnom so posvetili tudi izboru rastlin. Lahko zapišemo, da prevladujejo rastline, ki jih tudi sicer vidimo na japonskih vrtovih. Barvitost vnašajo od zgodnje pomladi do začetka zime. Prvi se odprejo azaleja, rododendron in japonska češnja, kmalu se jim pridruži magnolija, začetek poletja napove cvetoča hortenzija, ki poda roko oslezu. Trajno zeleno zaveso predstavljajo stebla bambusa, grm lovorikovca in nekaj iglavcev. Zadnji barvni poudarek pripada japonskemu javorju.
Da imajo kamni veliko vlogo na tem vrtu, nakazuje že lik želve na tleh pred hišo, na prostoru za parkiranje. Tam so prvotno imeli tlakovce, kar pa je bilo videti zelo dolgočasno. Zato je Gustav Gnamuš predlagal vnuku Mateju, naj nariše želvo. Ta risbica je predstavljala izhodišče za kamnito konstrukcijo, sestavljeno iz pazljivo izbranih kamnov. Želva predstavlja dolgo življenje, trdoživost, prizemljenost, zato ji tudi vsakdanja hoja in vožnja avtomobila ne škodujeta.
V prvem nadstropju hiše, v kateri živi družina Nadje, Roberta in Mateja, je manjša terasa, ki predstavlja podaljšek dnevne sobe. S tega mini atrija se odpira čudovit pogled na vrt, ki ga vidijo skoraj v celoti. Na tleh terase kraljuje velik, napol oblikovan kamen, ki je hkrati klop in skulptura.
Vrt se torej ponaša z enkratno združitvijo oblik, barv in tekstur, kar zagotavlja, da je enako zanimiv v vseh letnih časih. Ob tem domači lahko občudujejo spreminjanje njegove vsebine tudi iz notranjih prostorov.
»Zdi se mi, da vrt živimo tudi, če nismo fizično zunaj. To mi je pri tem vrtu izjemno všeč,« zaključi Nadja Gnamuš.
Fotografije: Mateja Košir, Nadja Gnamuš
