Si želite, da bo vaša hiša brez večjih adaptacij vzdržala zob časa? Da bo v svoji življenjski dobi porabila kar najmanj energije in energentov? Stavite na naravne, obnovljive in lokalne materiale? Si želite zdravega bivalnega okolja - svetlega, zračnega, brez vlage in plesni? Potem ste se že odločili - gradili boste trajnostno!
Čeprav se oznake ekološko, okolju prijazno, trajnostno danes pojavljajo za označevanje široke palete izdelkov, pa (vsaj v arhitekturi) ne gre za modno muho. Gre za novi standard, podprt s sodobnimi gradbenimi tehnologijami in naprednimi materiali, ki na eni strani pripomorejo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in nastanka škodljivih snovi in odpadkov ter na drugi strani poskrbijo za stroškovno učinkovito, trajno, lahko adaptabilno, zdravo in prijetno bivalno okolje. Trajnostna arhitektura je torej (tako za okolje kot za nas) idealna arhitektura.
A kako do trajnostne hiše? Nekaj ključnih korakov razlagamo v nadaljevanju.
(Skoraj) nič-energijski standard
Za vse novogradnje je zakonsko predpisan skoraj nič-energijski standard, kar pomeni, da objekt za svoje delovanje porabi manj kot 15 kWh/m2a. Kako to dosežemo? S pravilnim načrtovanjem (tako da hiša kar čim bolj izkoristi možnosti pasivnega ogrevanja in hlajenja) s strokovno izvedenim toplotnim ovojem ter z vgradnjo energetsko učinkovitih sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja.
Izraz skoraj nič-energijska gradnja pa tudi pomeni, da hiša za svoje delovanje porablja energijo, ki je v čim večji meri pridobljena iz obnovljivih virov na lokaciji ali v bližini hiše. V praksi to pomeni ogrevanje na lesno biomaso, s toplotno črpalko oziroma energetsko samozadostnost z vgradnjo sončne elektrarne. Prav z montažo slednje lahko zagotovite vse obnovljive vire za ogrevanje in hlajenje hiše, oziroma ustvarite plus energijsko hišo, ki bodisi oddaja viške energije nazaj v omrežje bodisi jih porabi za trajnostno mobilnost (električna vozila) bodisi s hranilnikom električne energije poskrbi za energetsko samozadostnost – tudi ponoči ali v oblačnih dneh.
Zahvaljujoč sodobni tehnologiji se je poraba energije za ogrevanje v zadnjih letih zmanjšala za več kot 10x, ne da bi potrošniki kakorkoli spremenili svoje bivalne navade pri ogrevanju. Manjša poraba pa pomeni tudi manjše tekoče stroške, kar je seveda za marsikoga prioriteta v času, ko se energenti vse bolj dražijo.
Izbira konstrukcijskega materiala
Ko gre za trajnostni material, je les vedno najboljša izbira – sploh v naši, z gozdom bogati državi. Ne le, da se gozdovi ob primerni sečnji obnavljajo kar sami, pač pa je les tudi prvak v ogljični nevtralnosti. V času svoje rasti namreč v sebi skladišči CO2, ki ga ob vgradnji v hišo ne odda nazaj v ozračje; za svojo predelavo porabi minimalno energijo (v primerjavi z npr. betonom, ki je eden okoljsko najbolj ogrožajočih materialov); po izteku življenjske dobe stavbe pa je les možno reciklirati v nove (pol)izdelke, pa tudi zavržen ne obremenjuje okolja enako kot drugi predelani materiali, saj je biološko razgradljiv.
Zidana ali montažna hiša?
Mokra gradnja vedno pomeni večjo obremenitev za okolje, saj je dela na terenu – in s tem škodljivih posegov v okolje – veliko več. Po drugi strani je montažna hiša hitro postavljena, hitreje dokončana in vseljena, na gradbišču pa odpadkov praktično ni.
Predsodek pred montažno gradnjo je predvsem njena življenjska doba. A naj vas potolažimo: let kot gradbeni material namreč ni le trajnosten, temveč je tudi zelo trajen, kar potrjuje dejstvo, da lesene hiše spadajo med najstarejše stavbe na svetu. Montažna gradnja je seveda nekoliko drugačna od klasične brunarice, a danes – po več kot pol stoletja njihove gradnje in uporabe – že lahko sklenemo, da se tudi montažne hiše odlično starajo.
Z vidika trajnosti je ena izmed večjih prednosti montažnih hiš tudi njihova prilagodljivost in sposobnost adaptacije. V primeru, da del hiše potrebuje popravilo (zaradi izliva vode, požara, zamakanja), se lahko v enem kosu zamenja kar cel konstrukcijski element, z napeljavami vred. S tem se pohitri in olajša popravila. Tudi adaptacije je lažje načrtovati in izvesti v suhomontažni steni, kjer so preboji izvedeni hitro, z enostavnim ročnim orodjem in z minimalnim posegom v nosilnost konstrukcije. Prilagodljiva hiša je tudi bolj trajna, saj se na dolgi rok lažje prilagaja spreminjajočim se potrebam uporabnikov.
Kaj pa materiali v notranjosti?
Če je možno, tudi v notranjosti uporabite čim bolj naravne materiale. Poleg mavčno-kartonskih plošč se lahko odločite tudi za apnene ali ilovnate omete, ali pa – sploh, če ste se odločili za leseno hišo – notranjost ohranite kar neometano. Les je namreč prijetnega videza in nas navdaja z občutkom topline, študije pa kažejo, da tudi blagodejno vpliva na naše počutje. Poleg tega pa les (enako kot vsi zgoraj našteti, naravni materiali) zadržuje toploto in uravnava vlago, poskrbi pa tudi, da hiša ‘diha’. Vse to pripomore k idealni klimi v prostoru.
Prezračevalni sistem
V izredno dobro izoliranih skoraj nič-energijskih zgradbah je prezračevalni sistem nujen, da se zagotovi konstantno odvajanje vlage iz prostorov ter izmenjava zraka. Le-ta namreč v stavbo ne vstopa več skozi reže in špranje, kot pri starejših hišah, zato je – če želimo zagotoviti trajno in zdravo bivalno okolje – priporočljiva vgradnja aktivnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo. Slaba kakovost zraka namreč povzroča draženje oči, nosu, grla, glavobole in izčrpanost, dolgoročno pa se lahko razvijejo tudi bolezni dihal, kot je astma.
Izbira izvajalca
V povezavi s trajnostjo smo velikokrat priča tako imenovanemu »greenwashingu« oziroma zelenemu zavajanju, ko se podjetje navzven predstavlja bolj okolju prijazno, kot je v resnici. Pri odločitvi za nakup trajnostne hiše zato velja izbrati ponudnika, ki viziji trajnostnega razvoja sledi tudi z lastnimi praksami in ravnanjem do vseh svojih deležnikov. O kakovosti ponudnika oziroma njihovih izdelkov govorijo tudi certifikati in priznanja za tehnološki razvoj in poslovanje, tako domači kot mednarodni. V podjetju Lumar so jih pridobili že veliko, na primer kar 5 certifikatov Passivhaus Instituta iz Darmstadta za tehnologijo in hiše, certifikat Active House za prvo slovensko aktivno hišo, ki izpolnjuje kriterije trajnostne gradnje in druge certifikate.
Pri izbiri izvajalca primerjajte tudi garancijo, ki vam jo le-ta ponudi na konstrukcijsko stabilnost in trdnost objekta. Večina ponudnikov nudi 30 let garancije, pri Lumarju pa kar 35 let.
Oznaka ‘trajnostno’ pomeni tudi večjo varnost naložbe ter državne finančne spodbude
Nakup trajnostno grajene hiše je tudi varna in dolgoročna naložba. Poleg samega prihranka pri stroških za energijo, ogrevanje in vzdrževanje trajnostno grajena hiša v svojem življenjskem ciklu manj izgublja na vrednosti kot klasično zidana hiša.
Pri odločitvi za skoraj nič-energijsko hišo iz lesa in naravnih materialov pa je mogoče tudi znižati stroške naložbe – s pridobitvijo nepovratne finančne spodbude oziroma subvencije, ki jo za gradnjo skoraj nič-energijskih hiš podeljuje Eko sklad. Za povprečno veliko hišo (140 m2), grajeno v skoraj nič-energijskem standardu, je mogoče v povprečju pridobiti približno 80 evrov nepovratnih sredstev za kvadratni meter, torej okrog 12.000 evrov. Višina subvencije se viša glede na površino hiše do 150 m2 in izbor naravnih materialov.
Za več informacij o trajnostni gradnji se lahko obrnete na podjetje Lumar, kjer so zahteve po trajnostni gradnji izpolnjevali že kot pionirji pri gradnji pasivnih hiš, z uvajanjem imena skoraj nič-energijske hiše pa so kot prvi slovenski proizvajalec začeli že leta 2017. V Lumarju je trajnostna hiša danes torej že standard. Lahko pa se prijavite na Lumarjev mesečni novičnik, kjer boste mesečno prejemali uporabne nasvete o montažni in trajnostni gradnji.
Več: Lumar
Fotografije: Lumar
