Mlada slovenska arhitekta sta se po letih delovanja v madridskih arhitekturnih birojih vrnila v Ljubljano, kjer sta si v eni izmed Ravnikarjevih stolpnic ustvarila skupni dom.
Petdeset kvadratov veliko urbano stanovanje se nahaja v eni izmed petih identičnih stolpnic, ki jih je v skladu s svojo vizijo modernističnega mesta po 2. svetovni vojni zasnoval in na različne točke prestolnice postavil arhitekt Edvard Ravnikar. Stanovanja so bila v tistem času zgrajena po najvišjih tehnoloških in bivanjskih standardih – z racionalnim tlorisom in obilico sončne svetlobe -, in še danes veljajo za bolj kvalitetna.
Stanovanje je od izgradnje bloka v šestdesetih letih ostalo praktično nespremenjeno, kar je po eni strani pomenilo, da so se nekateri Ravnikarjevi avtorski detajli ohranili v popolnosti, po drugi pa tudi veliko obrabljenost površin in inštalacij. Arhitekta Kaja Todorovič in Aleš Gabrijelčič sta večino izvirnih oblikovalskih elementov – parket na ribjo kost, okenske police iz teraca in izvirne lite radiatorje – ohranila in primerno obnovila, inštalacije pa premaknila tako, da sta sprostila večje kose uporabne bivalne površine.
Minimalizem + maksimalizem
Pristop do prenove je bil preprost, saj sta se odločila stanovanje zasnovati na dveh kontrastih: ustvariti čimvečje bivalne površine, neobremenjene z odlagalnimi in shranjevalnimi površinami ter jih opremiti z izstopajočimi in nenavadnimi kosi pohištva slovenskega in španskega porekla.
Tako sta v stanovanje vstavila tri monolitne, precizno oblikovane pohištvene bloke – veliko garderobno omaro v spalnici, kuhinjski blok v osrednjem bivalnem prostoru ter knjižno omaro v kabinetu – ter z njimi ustvarila nevtralno ozadje za bolj specifične kose pohištva. Za jedilnico sta zasnovala industrijski jedilni kot iz inoxa, ki poustvarja ambient madridskih barov. Prav španska navada druženja ob dobri hrani in pijači je botrovala dejstvu, da sta se arhitekta zavestno odpovedala dnevni sobi in kot osrednji bivalni in družabni prostor raje izbrala kuhinjo. V kabinetu najdemo dva oblikovalska presežka svojih dob: stola Rex (Niko Kralj) ter Alone in Kyoto (Matej Štefanac).
Kontrast med osnovnim ozadjem, poudarjenimi Ravnikarjevimi detajli ter oblikovalskimi prostostoječimi kosi ustvarja bivalno okolje, na kožo pisano mladima urbanima arhitektoma.
Interier: Arhitektura DOO (Kaja Todorovič, Aleš Gabrijelčič), 2017
Fotografije: Miran Kambič
