V objemu francoskega narodnega parka Vexin, nedaleč od Pariza, stoji zanimiv počitniški objekt, ki je vzklil na temeljih tamkajšnje arhitekturne dediščine. Zaradi zavarovanega okoliša, v katerem se nahaja, so pravila gradnje dokaj stroga, arhitekti pa so se odločili v novogradnji ujeti duh tradicionalnih kmečkih hiš.
Pariškemu arhitekturnemu biroju Frank Salama Atelier d’Architecture se je ponudila edinstvena priložnost, kjer nikakor ni manjkalo izzivov. Na željo naročnika so oblikovali počitniški objekt v zaščitenem okolišu narodnega parka, zaradi česar so morali upoštevati vrsto zahtev. Zamislili so si objekt, ki se zgleduje po lokalnih kmečkih stavbah, hkrati pa spoštuje potrebe in zahteve sodobnega uporabnika.
Objekt lepo uporablja arhitekturno filozofijo Franka Salame, vodilnega arhitekta pri objektu. Sam se namreč rad naslanja na japonsko arhitekturo, tako kot v vseh pa se je tudi pri tem projektu osredotočil na odnos med notranjostjo in zunanjostjo. Med interierjem in pokrajino. Med preteklostjo in sedanjostjo. Z novonastalim objektom nedaleč od Pariza je želel v ljudeh vzbuditi vprašanje, ali je objekt nov ali zgolj obnovljen.
S ceste novonastali počitniški objekt slika kamnit vzdolžen skedenj, ki so ga arhitekti z dolgo horizontalno zasteklitvijo ustrezno modernizirali. Osrednja fasada, ki meji na cesto, je oblikovana iz dveh kamnitih sten, ki z igrivo dinamiko sledita potezam okolice. Prva posnema naklon ceste, druga horizont.
Osrednja želja naročnika je bila integracija samostojnega studia v kompleks. Ta je popolnoma ločen od stanovanjskega dela, katerega vhod je v zgornji etaži. Bivalni del je omejen na eno samo etažo, s čimer so želeli olajšati gibanje osebam z omejeno mobilnostjo. Tloris je oblikovan v obliki črke L, sestavljata ga dve krili, združeni z zastekljeno galerijo. Preprost tloris nadgrajujejo sofisticirani detajli in tradicionalni okoliški materiali.
Medtem ko prvo krilo objekta meji na cesto, je drugo popolnoma skrito. Njegova streha je ravna, vanj pa so arhitekti umestili dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico. Zaradi velikih zastekljenih površin ta del sobiva z okoliško naravo in spreminjajočimi se letnimi časi. V večji kamniti stavbi, ki meji na cesto, so uredili še prostor za kopalnice in spalne prostore.
Fotografije: Hervé Abadie
