Švedski hotelir si je želel prijetnega in prostornega doma. V oči mu je v londonskem okrožju Kensington padel eden od tako imenovanih mewsov, s katerim označujemo nekdanje konjušnice, hleve ali prostore za kočije. S prošnjo, da ga spremenijo v udobno bivališče, se je obrnil na arhitekturni biro Finkernagel Ross, ki se je v kopalnicah in kuhinji zanašal na opremo Dornbracht.
Za veličastnimi viktorijanskimi mestnimi hišami v Kensingtonu se pogosto skrivajo nekdanji hlevi ali mewsi: majhne terasaste hiše, v katerih so nekoč živeli konji in vozniki kočij. V 20. stoletju so te zaščitene hleve počasi spreminjali v skromna stanovanja, zdaj pa ti že dlje časa spadajo med najbolj iskane nepremičnine v Londonu.
V enega takšnih mewsov, zgrajenega leta 1850, se je zagledal tudi švedski investitor. Po obnovi se je njegova tlorisna površina nekoliko spremenila in se zdaj razprostira na štirih nivojih, oblikovanih v skandinavskem slogu. Prostori so odprti, sproščeni, opremljeni z naravnimi materiali in umirjene barvne palete: tla so prekrita s parketom iz svetlega hrasta, posamezne stene pa so odete v mehko sive odtenke, ki nakazujejo tridimenzionalno globino.
Središče hiše predstavlja odprta razporeditev kuhinjskih, dnevnih in jedilnih prostorov v pritličju: tukaj so kremno bele ličnice kuhinjskih omaric v harmoniji s svetlo sivimi marmornimi površinami. Korito je prav tako iz marmorja, nad njim pa je nameščena armatura Vaia by Dornbracht, ki jo je oblikovalo podjetje Sieger Design. S končno obdelavo iz brušene trde medenine daje eleganten pridih zadržanemu ambientu.
Hrastova omara ohlapno ločuje jedilnico od dnevne sobe, kjer odprti kamin ustvarja domačnost. Marmorna obloga kamina hkrati poudarja povezavo s kuhinjo.
Koncept estetske doslednosti je bil uporabljen tudi pri spalnicah v prvem in drugem nadstropju: tu prevladuje pohištvo v svetlo sivem odtenku, po tleh so položene mehke preproge, izdelane po meri, zavese v bež barvi pa uokvirjajo rešetkasta okna od stropa do tal in ustvarjajo prijetno umirjeno atmosfero.
Prav takšen občutek dobimo tudi v novo zgrajeni kletni etaži, ki je namenjena sproščanju in druženju.
Na koncu ostane le še glavna kopalnica. Tu so tla in stene prekrite s sivim travertinom, oprema pa je le najnujnejša. Armaturo Vaio spet najdemo na umivalniku in kotičku za prhanje, ki ga od preostalega prostora ločuje le komaj vidno steklo. Poleg tega je tu tudi privlačna, prostorna kad s prostostoječo armaturo Dornbracht. Njen topli zlati odtenek priča o skromnem razkošju, ki si ga je v svojem novem domu zaželel lastnik.
Armature: Dornbracht, Sieger Design
Fotografije: Anna Stathaki
