Na vrhu enega od haloških gričev stoji hiša s slikarskim ateljejem, ki ponuja zavetje 180 let stari vinski preši. V njej ne stiskajo več grozdja, kljub temu pa se zdi, da se okrog preše svet vrti.
Slovenci pogosto opevamo slikovita Goriška brda, redkeje pa se spomnimo, da imamo tudi na severovzhodu države mikavno razgibano gričevnato pokrajino Haloze, ki po privlačnih vedutah in imenitnih vinorodnih legah slovi že od rimskih časov.
Z gozdovi bogati haloški griči, ki na osončenih pobočjih ponujajo rastišče zlasti belim sortam grozdja, so posuti s številnimi viničarskimi hišami. Ena takšnih je v opečnato-leseni izvedbi še pred nekaj leti stala tudi v razloženi vasici Brezovec. Po besedah arhitekta Matevža Grande je bila stara hiška v preslabem stanju, da bi jo obnovili in ohranili. Zato se je lastnik hiše akademski slikar in oblikovalec Aleksander Brezlan odločil za rušitev starega objekta. Po njegovi idejni zasnovi in načrtu arhitekta so na gabaritu stare hiše zasnovali sodoben objekt, namenjen za bivanje ob koncih tedna in za umik v naravo ter umetniško ustvarjanje.
Udobje majhnosti
Nova hiška v montažni izvedbi, ki so jo izdelali v podjetju Marles, je enostavne oblike in se na sodoben način prilagaja okolju, naravi in tradiciji kraja. Obsega vsega 60 kvadratnih metrov, a ima kljub majhni površini vse funkcionalne prostore, ki jih mora imeti bivalni objekt. Spalnica pod slemenom, do katere vodijo lesene stopnice, je zasnovana kot galerija nad kuhinjo in presenetljivo prostorno kopalnico. Pogled s spalnega podesta se odpira v dnevni prostor, katerega stene krasijo umetnikove slike, ter na drugi strani v jedilnico, znotraj katere je preša, iztesana leta 1837, ki so jo po pripovedovanju lastnikovih prednikov pripeljali v Haloze iz Istre. V stari preši je Brezlan prepoznal dragoceno zgodovinsko in umetniško vrednost, zato jo je restavriral in ji namenil novo funkcionalnost.
Danes preše ne uporablja več za stiskanje grozdja, temveč je nanjo umestil jedilnico, okrog nje pa galerijo, tako da preša predstavlja jedro ambienta, kjer lahko stanovalci in obiskovalci posedajo, pokramljajo in jo uporabljajo tudi za police in shrambo.
Predmeti preteklosti v novem kontekstu
Tudi druge elemente, ki so bili del viničarske domačije, je lastnik vključil v nov kontekst: stara lesena strešna konstrukcija je dobila vlogo tal na terasi, mnogi elementi, ki so bili sestavni del delovnega orodja, imajo danes dekorativni značaj. Kamen od preše je zunaj umeščen kot edinstvena skulptura. Nekateri elementi so v kombinaciji z drugimi materiali dobili novo ambientalno vrednost. V hiši ni ničesar, kar bi lastnik kupil v trgovinah s pohištvom, temveč so domači mojstri poskrbeli za preobrazbo starih materialov in jim podarili novo življenje.
Razgledi in klopotec
Hiša je z velikimi drsnimi okni orientirana proti jugozahodu, tako se iz jedilnice odpira pogled na Ptujsko in Dravsko polje ter Boč in Donačko goro.
Nevsakdanje je tudi pročelje hiše, ki že ob dovozu obiskovalce pozdravi z umetniškim podpisom – KalasContemporary, kar v prevodu pomeni Haloze na sodoben način. V tej oznaki je Brezlan črki C in K upodobil v obliki šestkrakega klopotca, ki je tipičen za haloške vinograde.
Severno stran hiše umetnik uporablja kot atelje na prostem in tam ustvarja velikoformatne slike, na zahodu pa se ponuja meditativni kotiček s klopco, narejeno iz starih smuči.
Objektu pripada 600 kvadratnih metrov zemljišča, povečini strmega terena. Kjer je nekoč rasel vinograd, danes rastejo sadno drevje in okrasna drevesa, ki zahtevajo manj napora ter prinašajo več udobja in užitka v prostor kontemplativnega umika.
360° ogled
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
