Na skrajnem severu Češke, v majhni občini Kořenov, z vsega skupaj nekaj več kot tisoč prebivalci, si je mlada družinica ustvarila nov dom. Leseno kočo, ki tam stoji že vrsto let, so novi prebivalci ob pomoči arhitektov Mjölk architekti temeljito osvežili in preobrazili, rezultat pa je popolno ravnovesje med tamkajšnjo dediščino in sodobnim.
Majhen zaselek Jizerka leži v osrčju neokrnjene narave, v objemu istoimenskega gorovja. Tu so bile nekoč lesene gorske koče, a so številne sčasoma izgubile svojo stavbarsko identiteto. Mjölk architekti so se tako znašli pred pomembnim izzivom. Ohraniti arhitekturno tradicijo območja, ki jo je odsevala še ena redkih tradicionalnih lesenih koč, a hkrati ustvariti udoben dom za mlado družinico. Več sto let stara koča ni mogla zadostiti potrebam petčlanske družine z majhnimi otroki, zato je bila potrebna temeljita preobrazba.
Prizidek nima potrebe po tekmovanju s preteklostjo
Arhitekti so se prenove lotili z mislijo na prihodnost, hkrati pa se niso želeli posloviti od vseh elementov, ki so pričali o bogati zgodovini objekta. Duša objekta je ostala nedotaknjena, prav tako so ohranili vonj po lesu in močne granitne bloke v tlaku, ki tradicionalne materiale okoliša vnašajo v interier. Obdržali so bistvo, tega pa dopolnili z novo kakovostjo, ki nima potrebe po tekmovanju s preteklostjo. Na zadnjo stran objekta, kjer je bila nekoč lesena lopa, so subtilno umestili steklen prizidek.
Strop, odet v medenino, ujame premike v eksterierju
V omenjeni prizidek so umestili dnevni prostor, kjer družina preživlja večino prostega časa. Lahka konstrukcija, zapolnjena s steklenimi ploščami, definira rahlo ugreznjeno prostorno dnevno sobo, ki združuje moderno kuhinjo in prostor za druženje. V medenino odet strop ujame vsak premik v zunanjem ambientu, zato se zdi, da diha skupaj z eksterierjem. Preko kuhinje se sodobni del povezuje s staro tradicionalno kočo, prehod so arhitekti nakazali tudi z nekaj stopnicami, ki nivojsko delijo oba dela objekta.
Ostrešje s starimi lesenimi tramovi
V pritličju so poleg velikega dnevnega prostora še kuhinja, kopalnica (zgrajena med prvotnimi stenami) in hodnik, del katerega je tudi stopnišče, ki vas po jeklenih stopnicah, mimo strešnega okna, popelje v prvo nadstropje. Tu, v družbi težkih lesenih tramov, ki ostrešje podpirajo že stoletja, se subtilno prepletata tradicija in moderen dizajn. Ostrešje, krito s prvotno slamnato streho, ponuja vpogled v to, kako je bila hiša videti pred obnovo. Tudi tlak je temu primeren. Kjer ni bilo mogoče rešiti starih desk, so umestili steklen pod. Zastekljeni elementi, ki nadomeščajo razpadel les, povezujejo notranji prostor v presenetljivo celoto in omogočajo nepričakovane poglede po celotni hiši. V etaži so arhitekti uredili štiri spalne prostore, ki se osvetljujejo prek okroglega okna na stopnišču.
Subtilno opremljen interier zaključuje celostno filozofijo arhitekturnega pristopa. Arhitekti so se izogibali sodobnim kosom pohištva, ki bi v tem okolju delovali kot tujki. Večji del opreme tako predstavljajo originalno pohištvo in dodatki, pod katere se podpisujejo kar arhitekti sami. Nove kose dopolnjuje staro pohištvo, ki so ga z ljubeznijo izbrali naročniki sami.
Fotografije: BoysPlayNice