Bolezen, nesreča ali obisk hospitaliziranega svojca so sami po sebi stresni in neprijetni. Vsak, ki je kdaj obiskal Univerzitetni klinični center Ljubljana, dobro ve, kako neurejeno okolje še dodatno otežuje že tako naporno izkušnjo. Slabe avtobusne povezave, iskanje parkirišča, zmedene poti med klinikami, pomanjkanje jasnih oznak in skoraj popolna odsotnost prijetnih zunanjih površin ustvarjajo občutek izgubljenosti in nelagodja. Namesto prostora za počitek in olajšanje dolgotrajnega čakanja se obiskovalci znajdejo v okolju, ki jih še dodatno obremenjuje.
V čakanju na obsežnejšo urbanistično prenovo območja lahko že majhne intervencije ključno prispevajo k izboljšanju uporabniške izkušnje bolnikov, obiskovalcev, svojcev in medicinskega osebja. Od leta 2022 se pod odlično sprejeto urbano akupunkturo na območju UKC podpisujejo arhitektke iz studia Prostorož.
Prostorož je neprofitni urbanistični studio, ki že od leta 2004 aktivno izboljšuje javni prostor s premišljenimi in učinkovitimi intervencijami. Njihovo delo je prepoznavno v številnih uspešnih projektih, kot so prenova parka Tabor, preoblikovanje Plečnikovega in Tivolskega podhoda, skupnostni prenovi Savskega naselja ter oživljanje spregledanih prostorov od Celja do Bohinja. Sodelovali so tudi pri nagrajenih projektih, kot sta ustvarjalni laboratorij Krater in RCERO. Pred časom smo izpostavili njihov projekt revitalizacije stavbne dediščine Idrije, tokrat pa predstavljamo njihov odziv na zmedeno in zanemarjeno ureditev okolice ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra.
Uporabniška izkušnja kot izhodišče za spremembe
V skladu s svojo preizkušeno metodologijo je Prostorož k reševanju težav pristopil z raziskavo uporabniške izkušnje. S pomočjo spletnih vprašalnikov, intervjujev z zaposlenimi in pacienti ter zbiranjem pobud na načrtovalski stojnici so ugotovili, da se vsi uporabniki strinjajo v ključnih točkah: na območju UKC primanjkuje prostora za umik, počitek, čakanje, malico ali le sprehod po svežem zraku, ki je še kako pomemben za dolgotrajno hospitalizirane paciente. Manjka urejenih zelenih površin ter pokritih zunanjih prostorov, kjer bi se obiskovalci lahko umaknili pred žgočim soncem ali dežjem, ter zunanjih čakalnic, v katerih lahko pacienti počakajo na pregled ali prevoz.
V nasprotju z drugimi javnimi prostori, ki jih uporabljamo vsakodnevno, tu ne gre le za željo, temveč za urgentno, temeljno potrebo pacientov. Študije kažejo, da kakovostno urejen zunanji prostor pomembno vpliva na dobro počutje bolnikov in zdravstvenega osebja. Slaba zasnova okolja lahko poveča stres, podaljša okrevanje ter negativno vpliva na fiziološko in psihološko stanje uporabnikov. Prostorož je zato pripravil obsežen dokument za vodstvo UKC, v katerem so predlagali štiri izvedljive intervencije za izboljšanje izkušnje pacientov in zaposlenih.
Prvi koraki: majhne, a učinkovite intervencije
»Ni nujno, da je urejanje zunanjega prostora prepuščeno naključju in čakanju na velike spremembe. Že majhen trg, dodatna klop, svetel paviljon, urejena zelenica in drevo lahko pomembno izboljšajo izkušnjo prostora in uporabnikom pomenijo veliko,« povedo v studiu Prostorož, v katerem so za najbolj pereče potrebe uporabnikov (na lastno pobudo in v nekaterih primerih z lastnim vložkom!!) izvedli več intervencij.
Na ključne točke, kot so robovi zelenih površin, trgi in povezovalne poti, so postavili dodatne klopi. V Šlajmerjevem parku so v sodelovanju s Svetlobno gverilo izvedli svetlobno intervencijo, saj je bila temačnost ponoči ena izmed pogostih pritožb uporabnikov. Obnovili so tudi paviljon v parku ob promenadi glavne stavbe UKC, kjer so uredili dodatna sedišča in zasaditev z vzpenjalkami.
»Potem ko smo obnovili paviljon, se je izkazalo, da so udobni, pokriti prostori na območju nujno potrebni. Od prenove dalje je paviljon konstantno poln pacientov in zdravstvenih delavcev, ki iščejo oddih od stresnega okolja zdravstvene ustanove,« so zapisali v studiu, ki jim je pozitiven odziv dal krila za še eno ‒ tokrat še bolj ambiciozno, čeprav začasno ‒ intervencijo.
Pokrita čakalnica na Zaloški cesti – začasna, a nujna rešitev
Kot odgovor na številne pobude pacientov, ki so pogosto prisiljeni več ur čakati na pregled ali prevoz v neugodnih vremenskih razmerah, so zasnovali preprosto, a učinkovito rešitev.
Na majhnem, a strateškem kotičku ob Zaloški cesti, kjer se stikajo avtobusna postaja, postajališče taksijev in promenada pred glavno stavbo Kliničnega centra, so pod mogočnimi drevesi, pod katerimi so pred tem parkirali avtomobili VIP obiskovalcev in ovirali prehodnost tega pomembnega območja, postavili zunanjo čakalnico. Odstranili so moteča korita in verigo ter postavili lahko kovinsko konstrukcijo s streho in klopmi. Čakalnica lahko sprejme več kot dvanajst obiskovalcev hkrati in nudi zavetje pred soncem in dežjem. Čeprav bi morala na območju ostati le šest mesecev, je bila med pacienti in zdravstvenimi delavci tako dobro sprejeta, da še vedno stoji ob Zaloški.
Kot pravijo v Prostorožu, pokrita čakalnica ne rešuje vseh težav medicinskega območja, vendar postavlja ključno vprašanje: komu je namenjen dragocen javni prostor – ljudem ali avtomobilom? Odgovor je jasen: v studiu že dve desetletji z majhnimi, a odmevnimi intervencijami javni prostor plemenitijo, aktivirajo in prevrednotijo, s tem pa ga vračajo v uporabo in užitek vsem nam.
Več: Prostorož
- Fotografije: Jana Jocif, arhiv Prostorož
- Grafični prikazi: Prostorož
