Bili smo na obisku pri oblikovalcu lesenih izdelkov Dejanu Pfeiferju in njegovi partnerki Nadji Pfeifer, kjer smo se pogovarjali predvsem o toplini lesa in lesenih izdelkih, nastalih izpod Dejanovih rok, ki sta jih vključila v opremo svojega ljubljanskega stanovanja.
Njuno trisobno stanovanje, veliko 80 m2, je locirano v mirnem zelenem predelu Ljubljane. Stanovanje je izjemno udobno opremljeno, polno umetniških del, ki jih zbirata, in njunih igrivih idej. Opremo stanovanja je zasnovala Nadja, vse leseno pohištvo pa je oblikovano in izdelano v Dejanovem studiu.
Že takoj ob vstopu v stanovanje nas preseneti pogled na gugalnico, ki jo je seveda izdelal Dejan. Pravi, da je to najljubši kos njune hčerke pa tudi njegov pravzaprav. »Vsi se tu guncamo, občasno pa tudi obiski, saj je to izvrsten način za sproščanje,« še doda. Sicer pa se gugalnica občasno spremeni v obroče za dvigovanje, tako da ima več namenov. Drugi kos, ki ga opazimo v vstopni veži, je tapeta s stiliziranimi brezami, ki sta jo oblikovala skupaj s partnerko, ter brezova veja oziroma obešalnik za plašče, ki jo je naredil sam. Brezo sem izbral, ker je lepa in primerna, saj njeno lubje ne odpade, pove Dejan.
Stanovanje, ki že ob vhodu pozdravi z igrivostjo, je zaznamovano s toplino lesa in marsikateri kos pohištva nas kar vabi, da ga pogladimo in otipamo njegovo toplino. Dnevno-bivalni prostor je največji in hkrati najbolj odprt prostor v stanovanju. Tu so združeni kuhinja, jedilnica, dnevni prostor in delovna kotička za oba ustvarjalca. Prva stvar, ki jo opazimo, so številna umetniška dela. Slike, objekti in skulpture, ki so njuna strast. Nekaj je kupljenega, nekaj je naredil Dejan, kar veliko pa je tudi skulptur, ki jih je Nadja podedovala po svojem očetu, ki se je še posebno rad izražal v kamnu.
Osrednji element v dnevnem prostoru je neke vrste križanec med nizkimi omaricami in kuhinjskim otokom, ki obenem deli prostor kuhinje in dnevne sobe. Nanj je naslonjen udoben trosedni kavč, pred katerim sta dve markantni kavni mizici, narejeni iz orehove hlodovine, ki je tudi sicer eden izmed Dejanovih ljubših vrst lesa. Na drugi strani prostora so beli predalniki za shranjevanje, ki so med seboj po celi dolžini povezani z dolgim pultom iz orehovega lesa, ki se nadaljuje v oba delovna kotička, umeščena na nasprotnih straneh pulta.
Kuhinjo zaznamujeta monolitni pult v teracu in velika močna jedilna miza. Slednja je zelo pomemben kos, ki se vedno seli z družino. Dejan jo je naredil, ko sta pričakovala otroka, in zato je za njeno obrobo uporabil gabrov les, ki je izjemno trden in za katerega je vedel, da bo prenesel vse možne udarce z jedilnim priborom. Miza ima kovinske noge, ki so prav tako nastale v njegovi delavnici. Dejan pravi, da se mu zdita jedilna miza in postelja najpomembnejša kosa. Jedilna miza zato, ker je prostor druženja, kulinarike, sreče in ne nazadnje tudi žalosti. Medtem ko je postelja pomembna zato, ker velik del svojega življenja preživimo v njej in prav zato pravi, da mora biti narejena iz naravnega materiala, lesa.
Posebno zanimiva je postelja v otroški sobi. Gre za neke vrste stilizirano hišico pod drevesno krošnjo, v katero je umeščeno ležišče. Za izdelavo postelje je uporabil kakovostno vezano ploščo, ki jo je perforiral in tako dosegel učinek ležanja pod drevesno krošnjo. Postelja je lahko tudi plezalna stena ali pa lutkovno gledališče, vse je odvisno od otrokove domišljije. To zanimivo in neobičajno posteljo je pozneje naredil še večkrat, in sicer v večjih dimenzijah za odrasle, ki so si prav tako želeli malo drugačen pogled, tisti prvi jutranji pogled. K postelji v otroški sobi paše tudi pisalna miza, prav tako narejena iz vezane plošče in okrašena s potiskom umetniškega dela domače slikarke Marinke Radež.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Mateja Jordovič Potočnik, arhiv lastnikov, Mateja Košir
