Starejša vrstna hiša je s svojo žalostno podobo najbrž odvrnila kar precej kupcev, preden jo je posvojila mlada družina. Njeno prepotrebno prenovo sta vodili arhitektki iz biroja Detajl in celota, ki sta - kot jima je v navadi - poskrbeli za izvrstne rezultate.
V drugi polovici 20. stoletja je v Sloveniji zraslo več naselij vrstnih hiš, ki imajo številne prednosti: umeščena so v bližino javne infrastrukture – vrtcev, šol, trgovin – strnjena gradnja omogoča dobro povezovanje družin, uniformiran izgled hiš pa prispeva k urejenosti in lepoti bivanja. A po približno pol stoletja so te hiše tudi že zelo dotrajane: so energetsko neučinkovite, tlorisno neprimerne in nujno potrebne obnove. Mlada družina je eno izmed ljubljanskih vrstnih hiš iz 70. let prejšnjega stoletja celostno obnovila in ji podarila novo življenje; sebi pa zagotovila bivanje v prijetnem, družabnem okolju.
Pri prenovi sta sodelovali arhitektki Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec, ki – kakor namiguje ime njunega biroja Detajl in celota – vedno poskrbita za celosten pristop pri snovanju prostorov. “Izhajali smo iz želje naročnika, da se posodobi tlorise, da bodo primerni sodobnemu načinu bivanja; da bodo prostori kar se da odprti in med seboj povezani,” povesta. Odločili so se za nekaj korenitih sprememb – od združitve dveh prej ločenih stopnišč, do rušenja predelnih sten in širitve kopalnice v eno izmed sob ter končno do povečave okenskih odprtin, ki hišo dodatno naravno osvetlijo in jo povežejo z bivalnim vrtom. V tako preurejen tloris sta umestili bivalne prostore, tri spalnice, delovno sobo in dve kopalnici.
Tako je hiša prvič od svojega nastanka zadihala in se odprla. Sledilo je načrtovanje notranje opreme: “Z oblikovanjem opreme smo sledili trajnostnemu načinu bivanja, ko imaš v ambientu raje manj stvari in tiste bolj premišljeno izbrane.” Tako, pravita, se pohištva zlepa ne naveličamo in posamezne kose uporabljamo dlje časa. Tudi izbor materialov in barv je sledil temu načelu: v interierju tako prevladujejo naravni in svetlo sivi odtenki, bela barva, kamen in les ter poudarki v črni barvi, na primer jedilniški stoli Rex Kralj 4455, ter viseča svetila v jedilnici in kuhinji. Za poživitev pa poskrbi sedežna garnitura v kovinsko modri barvi.
Najbolj gotovo izstopi kuhinja s čudovitim otokom. Kuhinjski niz je izdelan v dveh barvah – svetlo sivi in orehovem lesu. Ličnice predalov in omar so nekoliko pomaknjene v notranjost, zaradi česar izstopi leseni okvir kuhinje in ustvarja preprosto, a nepozabno igro geometrije. Na drugi strani je umeščen v siv kamen oblečen kuhinjski otok z napo, vgrajeno v kuhinjsko ploščo. “To je v današnjem času najboljša rešitev za odvod zraka, saj ima več prednosti. Neprijetne vonjave se ujamejo že takoj ob posodi, napa ne zastira pogleda proti dnevnemu prostoru, nad otok pa se lahko umesti viseče svetilo, ki enakomerno osvetljuje delovno površino. Napa je tudi skoraj neslišna,” se navdušujeta arhitektki. Stranico otoka, ki gleda proti dnevni sobi, sta izkoristili za umestitev televizijskega zaslona. “Otok tako zadosti več namenom in prostor je maksimalno izkoriščen.”
Sledila je še povezava hiše z vrtom. Ker hiša stoji na pol vkopani kleti, ta povezava na obeh straneh – vhodni in vrtni – teče preko stopnic, ki sta jim arhitektki namenili posebno pozornost. Izdelali sta jih iz tankega teraca in opremili le z minimalističnim kovinskim ročajem. Nova fasada, nova okna in vrata, elegantna kovinska ograja ter leseni tlak na terasi ustvarjajo bogato, a nevpadljivo podlago za vrtno zasaditev. “Le-ta potrebuje svoj čas, da rastline zrastejo in oblikujejo zunanji prostor,” dodata arhitektki, ki za svoje naročnike z veseljem oblikujeta tudi vrtove. Spomin na preteklost hiše pa ohranja velika češnja, dediščina prejšnjih lastnikov, ki tako kot nekdaj senči hišo in družini – s svojim cvetenjem, sladkimi sadeži in pisanim jesenskim listjem – sooblikuje vsakdan.
Interier in krajinska arhitektura: Detajl in celota, Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec
Fotografije: Mate Mioč
