Lili Budič je ustvarjalka po duši. Svoj nezmotljiv čut za estetiko uporablja v vsem svojem udejstvovanju, najbolj pa uživa v ustvarjanju naravne dekoracije za svoj idilični dom, obdan z gozdom in vinogradi.
“Dekoracijo izdelujem sama, iz brezpogojno naravnih materialov,” pove Lili, ki že štirideset let dela kot vodja prodaje. “V večji trgovini, kjer trenutno delam, se srečujem s praznično in sezonsko ponudbo dekoracije iz naših polic. Le-ta je večinoma uvožena. Materiali so umetni. Cene dostopne. Jaz pa raje hodim v gozdno cvetličarno, ki ni nikoli zaprta. Zanimive suhe veje, spomladi prve brsteče, pravilno postavljene v prostor in v izbrane posode, so lahko v svoji enostavnosti lep dekor. Na travniku pred prvo košnjo nabiram raznobarvne cvetlice, ki se združujejo v najlepše spomladanske šopke. Iz sivkinih cvetov sestavljam dišeče venčke, povabim moža, da me pelje za Savo po naplavine, nekaj bo že nastalo z njih …” pripoveduje dama z izvrstnim čutom za lepoto.
Lili je že od najstniških let rada ustvarjala. “Na razpolago sem imela barvice, svinčnik in oglje, kasneje še akrilne barve. Nastajale so slike, ki so bile že primerna za okras na steni. Risala sem na grobe liste in lesene dilce, platno pa sem si privoščila kasneje,” se spominja svojih začetkov. “Veliko spretnosti pa sem se naučila od svojega očeta, ki je še tudi v poznih letih ustvarjal in urejal dom. Kamen in les so bili njegovi materiali.” Znanje in strast pa se očitno prenašajo iz roda v rod, saj tudi njen sin ustvarja z lesom: “Ko bo prišel čas, načrtujeva sodelovanje in polet v nove izzive. Tega se oba zelo veseliva.”
Lili je svoj čut za estetiko izpopolnjevala kot vodja v trgovini, kjer je užitke iskala ob svetovanju strankam pri izbiri pohištva ter ročno risala postavitve v prostor; kasneje v konfekcijski branži izbirala oblačila in sestavljala stilske in barvne kombinacije, pripravljala in vodila modne revije; zadnja leta pa vodi oddelek neživilskega blaga v večjem nakupovalnem centru. “Kreativnost pri postavitvah, menjavah sezonskega blaga na policah in pri tematskih postavitvah mi pride zelo prav.”
Njen dom pa je pravo nasprotje hitrega tempa nakupovalnega centra. “Življenje je umestilo najin dom na izjemno slikovit prostorček, ki je dediščina družine, obdan z gozdom in vinogradi,” pripoveduje Lili, ki je z možem Jako tu postavila hišo iz smrekovih brun. “Odločitve za gradnjo lesene hiše z velikimi, svetlimi prostori, ne obžalujeva. Prav čutiš željo se z bosimi nogami dotikati lesenega poda, tudi, če les zaškripa – v tem je čar. Poleti je hiša hladna, v hladnejših dneh pa jo ogrevava s kaminsko pečjo. Zunaj zložena drva za kurjavo pa že predstavljajo okras.”
Danes petnajstletna hiša že pridobiva patino. Najbolj nas pritegne zeleno stavbno pohištvo. “Stara, že v osnovi zelena vrata, sva dobila, obdelala in umestila pod nadstrešek hiše na vogalu. Na njih se kot dekor pogosto menjajo moji venčki.” Pri obnovi in barvanju zelenih vrat je njeno roko zaneslo še na okrasne oboke oken: “Dobila sva nov izgled, efekten, a zelo pomembno, še vedno v harmoniji z okoljem.” Rastlinje, grmički, rože, ki jih je Lili tu zasadila, so z leti zapolnili zunanjščino. Zdi se, da je hiška tu že od nekdaj.
Lili doma nepretrgoma ustvarja – sprva je svojo dekoracijo izdelovala za zelenimi vrati, v manjšem prostoru z mizarskim ponkom. Pred dvema letoma pa sta s soprogom postavila še manjšo delovno brunarico, v kateri so delavnica, atelje in razstavni prostor. Lili je svoje izdelke hkrati pričela predstavljati na spletu, na strani C ART Interior. “Med obnovljenimi stoletnimi kosi pohištva, ki so bili obsojeni na ogenj, se še posebno dobro počutim. Moj čuten odnos do starih predmetov me vodi do idej, da odsluženim lesenim, glinenim, aluminijastim, medeninastim … predmetom z različnimi tehnikami vdahnem novo uporabno vrednost in unikatno raznolikost,” pove ustvarjalka, ki svoja dela enako rada vidi v rustikalnih in minimalistično opremljenih prostorih.
“Venčke izdelujem celo leto, uporabljam sezonske naravne materiale, ki se posušijo in so tako dlje obstojni: sivko, pšenico … Darovi jeseni me spodbujajo k igri z dekoracijo: ko so vinogradi obrani, opazim radovedne poglede, ko peclje grozdja pobiram v košaro za domov,” se posmeji Lili, ki oprane in posušene peclje z žičko pritrjuje na osnovo iz šibja ali slame in tako plete še nikoli videne venčke. “Ko se venček posuši, se lahko z domišljijo gradi naprej. Eden je dobil družbo sončnic,” komentira. Njeni venčki zagotovo niso tradicionalni: v izboru najdemo takšne iz lešnikov, ali pa venčke, okrašene s polžjimi hišicami ali jabolčnimi krhlji.
Venček iz pecljev v družbi sončnic je dobil tudi pripadajočo tematsko postavitev omizja. “Ob raznih praznovanjih vedno dobim navdih za tematske postavitve z manj ali več dekoracije. Prav je, da si ob večjih praznikih ljudje vzamejo čas za dekoriranje svojih prostorov. Želim pa si, da bi bilo z občutkom ohranjanja naše tradicije: takrat je toplina doma še pristnejša, močnejša,” še zaključi naša enkratna gostiteljica.
Več dekoracij izpod rok Lili Budič lahko najdete na strani C ART Interior.
Fotografije: arhiv avtorice
