V italijanski Lombardiji, v majhnem mestecu imenovanem Morbegno, je italijanski arhitekt Rinaldo Del Nero dobil zanimivo nalogo. Ohraniti je moral edino še nedotaknjeno hišo v mestu, ki je tekom desetletij zaradi slabe arhitekturne prakse povsem izgubilo svoj značaj.
Projekt je naslovil z imenom »Built to last«, s čimer je želel poudariti, da je novo nastali objekt zgrajen zato, da traja. Obnova, katere osnovna želja je bilo ohraniti hišo v gosto poseljenem predelu mesta, v skladu z arhitekturnimi smernicami, značilnimi za okolje, je trajala tri leta. Arhitekt se je pri obnovi naslonil na že obstoječe materiale in tipologijo stavbe, ki po njegovem odsevata ponos in iskrenost podeželskega okoliša, ter ju dopolnil s sodobnimi vložki.
Nekdanji skedenj je s tem dobil novo, bivalno vlogo. Pri tem so ohranili stare kamnite masivne stene, jih podprli z betonskimi stebri ter dodali materiale, kot je les. Kamniti zidovi so služili kot osnova, saj je naravni kamen zaščitni znak alpske regije, v kateri stoji objekt. Debeli zidovi iz kamna se nadaljujejo z lesenim predelom, kar slika lep prehod starega v novo. Novi materiali in forma se odlično ujamejo z obstoječimi, kar spodbuja k ohranjanju arhitekturne dediščine. Tudi pri hiši v Morbegnu so se lastniki poigravali z mislijo o rušitvi, na pobudo arhitekta pa so izbrali pogumno obnovo, kar se je izkazalo za zmagovalno rešitev.
V les oblečena nadgradnja starega skednja ustvarja vhodni nadstrešek v pritličju, obenem pa tudi veliko zgornjo teraso s čudovitim razgledom na Monte Disgrazio. Objekt tako izpolnjuje novo funkcijo, istočasno pa njegovi kamniti zidovi opominjajo na njegovo nekdanjo vlogo in tradicijo tamkajšnje arhitekture.
Notranje prostore starega skednja so bili primorani utrditi z armirano betonsko konstrukcijo, prav zato v notranjosti ni sledu o starih kamnitih zidovih. Interjer je asketski, v trendu s sodobnimi smernicami in odraža kontrast celotni zunanji podobi hiše. Surova, kamnita, raskava zunanja podoba, je pravo nasprotje gladkim belim stenam in izčiščenemu pohištvu iz hrastovega lesa. V nasprotju z ostalimi prostori, je kuhinja temna, s sivimi omaricami in stenami.
Fotografije: Marcello Mariana