Podobno kot naša prebivališča si tudi vrtovi občasno zaslužijo prenovo. Med razlogi so lahko preveč razrasle rastline, spremenjen način življenja lastnikov, dodatne potrebe po prostoru in še marsikaj. Tako so se za prenovo odločili tudi lastniki vrta na Gorenjskem, ki so se po 15 letih naveličali dolgočasnega vrta, na katerem je poleg trate rastlo le nekaj dreves in živa meja.

K načrtovanju prenove so povabili oblikovalko vrtov Bernardo Strgar. Želeli so si takšne osvežitve okolice njihovega doma, ki bo vse dele vrta povezala v smiselno celoto. Načrt naj upošteva podobo vrta v vseh letnih časih, predvidi naj spreminjanje in razrast v prihodnjih letih. Pri načrtovanju naj oblikovalka ne prezre položaja vrta, ki leži na robu naselja, kar ponuja možnost mirnega uživanja življenja na prostem.

Kot vrta, obrnjen proti naselju, je bil pred prenovo prazen.
Robovi istega dela vrta so zdaj obsajeni s kombinacijo trajnic, trav in nizkih grmovnic.

Bernarda Strgar je prenovo zasnovala tako, da je v njo vključila ureditev vrta pred hišnim vhodom, ureditev zelenice za parkirnimi prostori, oblikovanje prostora okrog nove terase, da bo nudila več zasebnosti, prenovo vrta pred dnevno sobo in umestitev zelenjavnega vrta. Pri iskanju rešitev je upoštevala tudi želje, naj prostori ostanejo odprti, hkrati pa naj nekateri deli vrta nudijo več zasebnosti.

Del vrta je ostal odprt, da ponuja lep razgled na okolico.

Poleti na vrtu lahko uživamo, le če nam vsaj del vrta ponuja senco. Te so si želeli tudi ti lastniki, a so zaradi soseda, ki je posekal nekaj svojih velikih dreves, morali urediti novo teraso, na kateri jih sonce ne moti. Ta primer pokaže, kako pomembna so lahko odrasla drevesa, pa čeprav niso naša.

Celotno zemljišče obsega okoli 1.300 kvadratnih metrov, od tega je skoraj tisoč kvadratnih metrov zelenih površin. Na vrtu sta dve ključni legi: eno obsije jutranjo, drugo pa popoldansko sonce. Osončenost je pomemben dejavnik pri izbiri rastlinskega fonda.

Oblika rasti, velikost in tekstura so ostale ključne značilnosti, ki vplivajo tudi na posebno lastnost načrtovanega vrta, ki jo strokovno imenujemo plastovitost. To ustvarimo z menjavo rastlin po velikosti in obliki: k drevesu posadimo grmovnico, ob njo trajnice, tem pridružimo nizke pa srednje visoke grmovnice. S tem ustvarimo nov ekološki sistem, novo življenjsko okolje za drobne organizme in manjše živali. Hkrati v zasaditev vnesemo dinamiko.

Primer plastovitosti, kot jo pojmujejo strokovnjaki za urejanje vrtov.

Tak pristop je izbrala tudi oblikovalka Bernarda Strgar, le da je na vrtu dala prednost drevnini, ločila posamezne dele vrta z zimzelenimi živimi mejami, urejen je tudi nov zelenjavni vrt z dvema visokima gredama, peščenimi potmi in obdan z živo mejo. Veliko vlogo je namenila okrasnim travam, zmanjšala pa je površino trate. Pomladni vtis na vrtu je poživila s cvetočimi čebulnicami.

Del vrta pred hišo je bil pred prenovo dolgočasen.
Na predvrtu so ob prenovi osamelemu ginku pridružili manjši javor in družbo trajnic ter trav.

V načrtovanje prenove vrta je vključila tudi ureditev nove terase. Njene robove je zmehčala z zasaditvijo trajnic. Hkrati so tam posadili malo višje okrasne trave, tako da lastnik še vedno, kadar sedi, vidi prek njih čudovit okvir okoliških hribov. Mimoidoči sprehajalci pa ljudi na terasi ne vidijo. Takšni detajli kažejo na dobro premišljeno načrtovanje in upoštevanje prostora. Lahko rečemo, da nekdo, ki je poznal stari vrt, bi prenovljenega le stežka prepoznal.

Oblikovanje vrta: Bernarda Strgar

Fotografije: Stane Sušnik, Bernarda Strgar